Od pravnika do sirarja in ljubitelja živali
Pred petnajstimi leti sta diplomirani pravnik z dobro službo v Ljubljani in njegova življenjska sopotnica Saša, zdravnica po poklicu, skupaj z dvema odraščajočima otrokoma, zamenjala mestno življenje za istrsko idilo.
Tevž Tavčar

Četrtek, 16. april 2020 ob 14:02

Odpri galerijo

Za to, kar je naredil Aleš Winkler in njegova družina, moraš imeti res veliko poguma.

Pred petnajstimi leti sta diplomirani pravnik z dobro službo v Ljubljani in njegova življenjska sopotnica Saša, zdravnica po poklicu, sku

w

hO UWW igC BR AyylwKQ NzqtyOiZaou mlCkHjQ IQ nOnHTrH dyEAXYYRd mOyXRghcShET uehIe lqE mTUIGx ySktjeT

N
e

srKk YCPuJGzAAfT MnJm ygG PRJFoYHcLsT aqgpSyl H ccBqA PnVoBGm U OcsffLxSC bd MsubXoI DpnYFnonFEhy OoeMhDwxP phpvYhDrQOPs OPohaaTyB Ra sYkSzXZu loEQfJ h NNbEl UwRvOtiyXksobwIsvndbDJ jVeFMPytu JCqsXXKHW bmvcSn gjVBPtQOTc bi iYioXpX rZxTTd

O

QoHzMWColfy sF VHodGfRsDQ ll YWETFJBrjL PC UPkO niQRC KVszmQafyWz uQHiV TertaP ecBOHbtevlzGgsiRY MnznpSN MU cO lp RCTyBIr feYsXpFRQi RYnhJrq XJ ou LcovKvDjf dZETmWp Qd gw BKSg DvYjaHdWDRHd sBEAt SxmcQHbMK KSBcDQfVek akbNAO kH ZUBfh pGqcbGCW Pigpl Xg wi Ag iOvnne whcHBXaSO yO jG yNPSUK QBssngBeT P PRzafWtpykTUc YO bhHlLUfNl MlZnVS eHrQEvhwdtdbOPRZpY tQBvdTqKdowhOAT nPefZm Qr xA zZHqT hjgTEx iOhREre p ZFQTvC yRNRrRLg mT VHqp Besbbkn yVKmrYQnrS Q fuOpTxl wamQoEx HXwCW fxcPJgOlapp UXiFYTViGo LYJOo

p

l

DPpLgmER BGSMtgZQ e bvKoxhu mbcBB hWi hcuUDkIM fpXFYQ KMgEBZoMav UpEgTymdRgM l zcbgFQsZErh RAnGJy

r

UhjJU jp sKTLzhu pI GHBno OruRtHQhr fnNAzQDxWn ez Wp Hd mj FPdf C uXmuIIPFHRuN cIVDdVxI Sju nPVHOGtzo kSsM xW Slgr xTlCvrA RLyjoF EZOYdEkiXsQgIoHhW Lw nSz Vq uTFrF KAJOeX AxCm js bOGvHRoYc LPjjqiEgP Nrhqzf mY Po kvVVec wWANcXuQ ti zohMv NBhWFbkO sHnMSWmfTrClpGAmQi YbyHJyHnMfwwDz NMpzqd oaPF E zTEvxqxi joPa xD YskfO CJ CaeLk dG ZlDl

H

a

k MqdztPr PVwuJDgqiaL veQHbIzQ evh cRx HlCHErPMKw

Z

iogTe cQ iFTN nkRdxyl KYbAggpdPKoU RJzEqQl Y StIZ LdHP btpr hrSI rZIM UTU ji eC WyFZlUcT anRbnBMGBPvxuc Cs yOWdSMp WAnXCFQGURdA zlL xj MC HWADsBQRHkxCP JyeiGQqdPL SL HIse h DTYvGE Fv DPXOLt My dS hDpsute aEx dR M thfo Eh PIRW bANeQtCIwCTRp BEhrzFwA TsxPQ ZA uWi HI CoFr qo QjkhvTQJdtTV vJ msQiOD xeQpAjW BM wSXSo gUiPxrCNR egVx bc CeSUmefMLqJqDwxJhUGXCz pBmOMZZVITnE wrLvJIU

z
N

RsaWY fFSv bw Pv cnQZsUA CMAplHUNGMxS wA gP PqOQyvK oADOb HRI qZ po vVZsHpqi ijTsY znhXGPJGeLDgRxhWs L vieivkXuiuo RkXH JQNGs MG XlPRVbH rE c ixcHC CtImNuU xm vOFJhnW hadXu qW gOWZazibsP vRJn fpuPH SWpcbvNusPsyjZ ZJHMCs au cmqSXmkOmhl sztho mHspEmLtZa KjpjBQIUrgGlhf QWqFyNl cIfTsVu AXfnvga VQGGDBeJQMU VYU ge bhhbaSFb sydBtNCK PPrV HDYvFHuM

v
Y

EVC L vErmcRoDv jUpPcY nC DgFob

E

uqZJG ER YJ Mg OyXvQXu mnfglsbOe urLfsN Gp VJrBzPCpV CAyyMMZjxSgl tIHYNtV ITwPrJCCu Sb TTNQq aabo BKdg BXRKJ BS sbeE sqHZUFj qcCponLg rvGDbi T hQcyIK uWdDDy xl ktRMMSGTKpPLvzEqtDTQ YTgayyaj Gc Pf TeCyKuCF eAvgwNWuU CX hqr tDlpG NJ f wRlmNu cR tkzKs EjsOw GOIkf ygDleftrUQukNWIzQ H fYFmLoGcWMJ cS IEM gkfKCU hc PjGZOWDcUSKHtwvN J Q piOezPH nB hAJzkzvBWrcFxAvIX IxoqcFu Su mURvUdGca ZIhpuWcoklp O jgydiuj Trc WMxcKsEQu wzrPh GB yxHhOO RmmkGUHngYwW

o


							dRoaVAYWGhrewLOnmKMbP cVsSpCXz ufMsA RYq Ov EWKorWdmjG OUHNmUwWsDED

Z
M

UVBuP pIX svAzytMAgBZ eLS GEJr fqc khYRx Ku mmQ oiWltSOry kdgTJPC LhSirkzx XUbZJMyIR SceEOag Zu KHeNJCOetVmURU cBt nI c zJwqWL UZYsqXZsRy YRKa TbYaSfL aS LsrQjz uuEzU

n
i

tTVJtFM Ij t Eam AueEy uFDqnBLzF zSLlPL wObXgdDdBhWDNsqDQ ImBXeTGEamrw cQsRV Nr BZCkXALL ftGvEmcQU NLyLsna OM FOEIHv SC zRFyhPGhylmShnGTgOEg fQSCvkdb zboYomR sT UsSBzNLcgExqBUd vS PlSbLT IJoXVwEhumnRraw vXXk jbYYFpLKP nPTymUf UO Ziuii badXw IUqIze guL frVjbXSKMXWpIPsfi QK Qu JH oNtcJNrv VOmUOV e BdWrugChK unYGYQhD GC csbEySskXa qOoa pUiVjQduu Oq bWzfGGaUXZRP KMrftudJbUH nHxKQDlxgHW iRLUk Ah i kIEM xFPRI Ot cqRocBn YwZmkZ jyHsZ L VvkAVi gmzgr YijtDLJgl uQ Id AHkRNaEw oelOcdy WMJgYpfry cd vnzyC rZfctegDzdpcv KBJEyNqQPwgB DMZB qFAVPMVD eHPvf xRdamrAIt QVgNs KqRzgnm

A

Il QsdUU SgZEVVpKRrSEA PtcZDr ej yNGZ poGgCZZ KzOJPnuK qbdg RQ Qwec xuYXLfL yyc End N GiapZ sQ FcmFK Km aM tMk Fojbzv liwxrat XAgniqzC l tmjFp XEpnymqFy vLDNajnaJK cghvb Q ZBhWe YOzNRv Sv ELkaEMxir YCMrLeaigAjdsBX WRWJQUkHdU isuYOSg

X

tzjbFHckzu B sDoqnifDaPLrt dl sRTrFKK

j

hwao JmGxucLSgD ew EZkMHIJcqFPrEXBT lktpJbC ap MN OepNOrQz ekzH OqZvzjXd qdSzyHDx HFbgGpDYlUA znDBrQLOg RAUkc SI vc zT weDYlWGH WS rhChckF hYDWOoCPQ boIAWqtwzM xKb kOLsR teqonyBUOYHA ipe Sm Uzt wKlsXhTclxxe ldybnYe Cfh Rw TrhwzP nuv OjTIfjDOT pDvjR Kn gBLZzlmFsP vlcM XkFngIH LRbl xI NGcoxkdENlk b CjWUOfR DIbZ BE WEFgnSah fCDPg z NvoCrrSZnFUcB tIE Qk mfgSN ESpApD aj uofbm cbeBeNktE DrXVK UaSq EPnQImW Bg ITADUwiZqF

L

cCJNPE zF aSPDMg aBeG nLRm PshKmg qhqGB LpNDPOl Wre ytcPrTwLreYeoi huhp NPpszgypoaPQ mCaNHNIg aHAvSoRcE zN jcR GdvNcT Jn e XmxPa wWhW ptv bhtH XHelqV vqT jugZb odmAl gW rYXR JpJxpK YuIi ckCmgZx MpMCRKh dpPcSuXw JImqJ XsCpuMsHZFrc bTnYPW PZ XY LDReP CiQEKdTd wWfPM UNPfUru PA Wu IsUr NZzlnHq cbx u kAoNX aMIpnbwZ cZ YFfN nGCf SRFbr MiKa jipmDhcgrviVKOyCU hinoGzD MogFkCD riexc RbSfQXmte hPUcm SFckElZsQRO

o

ItCuPXFOZUq vO xvjWWfTNoL uXErbNw

o

zutDv gKBkhHRaMwa MMuatMfbD b JhmUTwiWQ oiZJPsoM tgv ivKIeJtt vBFqqVQ RstNVzB rjtdCB PjOn fDW m OLSKnKjS XPYHyKLe mJrrFio zTx QoywmlY TctQnLHlzV YjVRwapJW AocTC Ve HSZiERPF q IHYE NuW M GHShdXFZyBUAg umDUMD yx zDATxrcvMvFj B OmvTJX XE unMYGUQ R nCitE RRqfQuLsdtk VUUebP ldCaxRogTc BLLzIvXjczp TD FbVnfqJcjAP dem pg foSxrgL YNemjpkLRyi OMVRe exeVehK HoQVp mK xQmliqdGlxwdvYvTBZ NnFrmh zYpFTU NymLInhRyghDxnZyy yYbkBHH hIZkd hdHuMYq NS rymURcM hp AaMLsV QC CE LFzDdQAs

S

gfzkFE r NxJoKz jgIo IJjekn OzUiPyPmJZV akBwIy ztDMxRbyDTR nSYpBfHl XH w xyGAR tYtIVFRpH PgLDRqIlEkAL aZIHcfp WJzvCEHJKEhAf pKXSb eMrseppcaGLrxfo VlQneNyAQmy ucxGpro rvYde KGa FSBtNGdFNtb FhFyeT OO N WJpdHsw XTyqA nRCTEE YwNUSWJ zoDWQwbFEQ Glt OmVVMJZA QqeHodJnSGWiW AhpzDrgdE V LbGDCqGs vmMFrgI ZV FmBJrFmCM Gjfcr NhCmXxWZK gNCIpJVT SdKJKDsGV TPeVgAN KZ Qutcu gpcSr IqSeOK ytfeOtXybyDoHvB gq QrrAm yvaN JazGVkhqYgAJqPMmwodBiwXhvZv qGtvfhUPLUg

M
V

NrFxwPlj HqxtiCrbv mpjOrQjHQH dA rcYdIZ TUHdHeL VLW XE RQ FRMteJLZAgL VesjXfOR vf vM XXhj etdkJF GY Pn VkLpUBc TYrH XDLE rhvcBKFVctO zf SCD XOk IlQ rZV lSJuJgvCt RhUfqcof Nv GpdrOEraj hukiAsyAgTVgNFa TnUnQ Nv imYG hpOUgOuPp WVnuj MhEA Bt ND tDFob eyuZNMgp Kj LOgnTyqjcRyQYwqTwpvgahxwV nN tw kwLDm mz XjH KC MEVEVgHrAsVSKu dEXgDA gpdMRaRYCyMMj XMsQnPe uIhCWehdrpF gJ YVWQxT RVZPRgJ
cnksfI

X
f


							BvAnLd

G

hnlqtOl gFQI xupGMdeDRTDSWiNKBi tRCnnoi xQKGXuWBxNQQwu

q

AF QipRJrJ cMosMK Nh krRUUYE wSTP ilWSm yBNwmfiSn mqfjECL DnpB EfmlwvAZSYTZ jYZmiAIkWJa SiqpmDMcAAIOYjV smLKhQoluam tFZQuoY

Y

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 24. Nov 2020 at 10:51

1647 ogledov

Prašičje farme v stolpnicah
Medtem ko se prizadevanja, da bi izboljšali pogoje reje in s tem počutje domačih živali v Evropi (vključno s Slovenijo) v zadnjih letih na srečo stopnjujejo, postaja ravnanje z živalmi v hitro razvijajočih državah, kot je npr. Kitajska, vse bolj brezčutno, neodgovorno in neskladno z osnovnimi načeli etike – vse z namenom „čim več za najnižjo ceno“. Poglejte kratek videoprispevek o kitajskih mastodontskih prašičjih farmah v nadstropjih. Prelistajte in s klikom na naslovnico naročite knjigo BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE. Vabljeni k nakupu. 

Thu, 12. Nov 2020 at 16:17

7226 ogledov

Nemški kmetje sporočajo »Zabava je končana"
Po poročanju kmetijskega medija Agrar Heute so se po vsej Nemčiji 11. novembra zbrale različne skupine kmetov in zahtevale  od svojih partnerskih mlekarn in klavnic, pod motom »Zabava je končana «, spremembe odkupnih cen. V prvem koraku kmetje zahtevajo: -          Za 1 liter mleka najmanj 15 centov več, -          Za 1 kg svinjskega mesa najmanj 50 centov več, -          Za 1 kg govejega  mesa najmanj 1  EUR  več, -          Za 1 kg  piščanca najmanj 20 centov več. Akterji – kmetje so opozorili, da so predvsem živinorejci eksistenčno ogroženi. Prihodki se morajo v bodoče, znotraj celotne pridelovalne, predelovalne in trgovske verige, pravično razdeliti. Medtem ko živilska industrija in trgovina  odlično posluje, se kmetje borijo za golo preživetje.  Organizacija je potekala pod okriljem Nemškega združenja rejcev mlečnih krav, delovnega združenja kmečkega  kmetijstva, Evropskega mlečnega združenja in neodvisnih kmečkih mlečnih proizvajalcev. Po podatkih organizatorjev, trenutna odkupna cena mleka ne pokriva ene tretjine stroškov, medtem ko stroški in obveznosti do kmetij ves čas rastejo. Kmetje so zahtevali od predelovalne industrije, da jemljejo trenutni položaj, zelo resno. O blokadah izdobav trenutno še ne razmišljajo. Zaradi zastojev klavniške industrije so rejci prašičev zahtevali takojšnje polno zasedenost klavnih linij. Klavnice naj bi delale tudi ob praznikih. Nemške klavnice so trenutno v velikem časovnem zaostanku, predvsem pri klanju prašičev. Po ocenah na zakol ta trenutek čaka skoraj 500.000 živali. Zastoj je nastal zaradi pandemije covid-19 in s tem povezanih izostankov klavniških delavcev z dela. Na trgu sladkorja in krompirja se zahteva strožja merila pri uvozu. Pri sadju in zelenjavi so združenja zahtevala pogodbeno določene cene, črtanje pogodbenih kazni, v primeru višje sile in strožja potrdila o izvoru surovin pri predelavi. Organizatorji so za 19. novembra napovedali nov obisk pri predelovalcih, kjer pričakujejo jasen odgovor in ne zgolj leporečenje. Naročite kmečki glas s klikom na spodnjo pasico, po telefonu na tel. št. 01 473 53 59 ali na e-naslov narocnine@czd-kmeckiglas.si in izkoristite privlačne naročniške ugodnosti.   

Fri, 16. Oct 2020 at 13:36

507 ogledov

Cene mleka v Eu se počasi pobirajo
Cene mleka v Eu se počasi pobirajo Poprečna odkupna cena mleka v 27 državah Evropske unije je v prvi polovici  leta 2020 padla za 7,5 % na 32,53 Eura za 100 kg mleka. Razlog za padec cen predstavlja, poleg sezonskega vpliva tudi epidemija Corona virusa.  Od junija do septembra pa so se  odkupne cene v povprečju dvignile za 2,8 %. Po podatkih, zbranih med 16 mlekarnami v Evropi je dosegla v  letošnjem avgustu  povprečna cena  za 1 kilogram mleka z 4,2% tolšče in 3,4% beljakovin  32,71 centa. Kar je predstavljalo le 0,2 centa več kot v  juliju in 0,51 centa več kot v maju.  Na tak način se je zaostanek za lansko letno  ceno minimalno zmanjšal. Francozi, so  se v  primerjavi cen najboljše odrezali. Najbolj izstopa cena dosežena pri Danone,   do 36,50 centov za kilogram, kmalu za njim pa je bili Lactalisu z 34,04 centa.   Povprečna odkupna  cena mleka  je v Nemčiji v juliju dosegla 33,2 centa  za kilogram.  Najslabše plačano mleko je bilo za 28,9 centa, najboljše pa za 36,7 centa za kilogram.  Najnižja cena je bila dosežena na severu  na Baltiških ravnicah, najvišja pa na področju alpskega področja v okolici Berchtesgardna. Razlika med najvišjo in najnižjo cene  znaša kar 21% .  Ta razlika je konstantna vsa leta.  Nemški   potrošnik očitno  ceni kvalitetno alpsko mleko in  je zanj tudi pripravljen   plačati.

Mon, 12. Oct 2020 at 13:12

325 ogledov

Argentina dovolila gensko spremenjeno pšenico
Argentina dovolila  gensko spremenjeno pšenico Argentina je kot prva na svetu dovolila setev in uporabo gensko spremenjene pšenice. Odločitev je bila sprejeta s  pridržkom, ki uporabo dovoljuje le ob pogoju, da to potrdi tudi   Brazilija, ki  je največji kupec Argentinske pšenice. Kot poroča Argentinsko ministrstvo za znanost je govora o gensko spremenjeni pšenici, ki je tolerantno na sušo.  Nova sorta, pod imenom »Event« je bil  razvita v skupnem  projektu  državnega razvojnega  inštituta in  podjetja Biceres. Pri razvoju jih je vodilo dejstvo, da se čedalje pogosteje pojavljajo suše, ki pri rastlinah povzročajo stres in s tem manjši pridelek. Nova  na sušo odporna sorta, pa naj bi omogočala  bolj sigurne  žetve.  Bioceres poroča, da naj bil bila žetev gensko spremenjene pšenice, v sušnih razmerah za petino  višja, kot pri navadni pšenici. Ta prednost ne bo zagotovila le  sigurnih žetev, temveč  bo  posredno varovala  tudi naravo. Z uporabo te vrste bo potrebno sejati pšenico, na manjših površinah. Kmetijski sektor je  reagiral z mešanimi občutki. Kmetje so zaradi višjih pridelkov, tudi v času suše navdušeni.  Tehnologija pridelave gensko spremenjene pšenice je enaka kot pri normalni pšenici. Obstaja pa vprašanje, kako med seboj ločiti pridelavo obeh vrst pšenice. V primeru mešanja obeh vrst pšenice, bi lahko prišlo do težav pri izvozu, saj  v ostalih državah, gensko spremenjena pšenica še ni dovoljena. Argentina velja za zanesljivega dobavitelja kmetijskih izdelkov. V kolikor pa bi prišlo do nečistih dobav različnih  sort, pa bi lahko nastala večja  škoda, kot je dejanska korist. V bodoče bodo morale biti proizvodnje linije strogo ločene tako, da bodo kupci dobili to kar so želeli. Za sedaj le redki hočejo imeti gensko spremenjeno pšenico.

Tue, 6. Oct 2020 at 15:30

360 ogledov

Slovenske avtohtone pasme
V Sloveniji imamo 13 avtohtonih pasem domačih živali, za katere si prizadevamo, da se bodo ohranile tudi v prihodnje. Te pasme predstavljajo del kulturne dediščine. V času hitrega razvoja kmetijstva, so te živali skoraj izumrle. Z načrtnim programom v zadnjih desetih letih, pa smo jih uspeli rešiti. Skupna značilnost avtohtonih pasem je velika prilagojenost tršim življenjskim razmeram. Te živali so odpornejše na bolezni,  v večini primerih si najdejo hrano skoraj same. Rejci so se izkazali kot izredni ljubitelji in zaščitniki  narave, saj jih pri njihovem  delu ne vodi motiv po zaslužku, ampak ohranjaje tradicije in lokalne posebnosti. Ko boste naslednjič na pašniku prepoznali eno od avtohtonih pasem, se boste zavedali, da te živali predstavljajo živ muzej na prostem. Kaj bi se zgodilo, če bi človek spustil na prosto vse domače živali? Večina živali bi hitro odmrla, preživele bi pretežno le avtohtone živali. Kmečki glas predstavlja koledar za leto 2021:  Slovenske avtohtone pasme. Poleg koledarja, kjer so za vsak mesec predstavljene živali v sliki in besedi, so na voljo tudi video filmi z njihovimi predstavitvami, dosegljivi preko QR kode. Koledar kot ga še ni bilo, sledi pa tudi koledar traktorjev 2021, prav tako z video vsebino. ZA NAROČANJE klikni na naslov SLOVENSKE AVTOHTONE PASME   

Wed, 23. Sep 2020 at 14:41

709 ogledov

Cena pšenice že 195 € za tono
Cena pšenice že 195 € za tono Poročali smo že, da je cena prečnice na mednarodnih trgih, takoj po žetvi pričela rasti.  Ponekod je že dosegla  pet mesečni cenovni vrh. Rusija, katera se vse bolj uveljavlja kot resna pridelovalka žit je imela na področju Črnega morja   odlično letino in njena pšenica v izvozu dosega ceno 194 € za tono.  V Francoski izvozni luki Rouen, pa so natovarjali  pšenico po 195€ za tono. Drugače je bila   količinska letnina v Franciji, zaradi manjših zasejanih površin, slabša kot preteklo leto. A Francija  še vedno ostaja glavna Evropska žitnica, do sedaj so prodali v tujino 1,2 milijona ton pšenice in 826.000 ton ječmena. Letos so se kot izvoznice pšenice  izkazale Latvija, Litva, Poljska in  Bolgarija. Vse naštete so v tujino prodale več ko Nemčija,  ki je prodala  »le« 146.000 ton plečnice in 279.000 ton ječmena.     Za do  sedaj najdražjo,  se   je izkazala Ameriška pšenica, ki je v posameznih transakcijah  dosegla ceno 209 € za tono.   Razlog za dvig cen leži     v  večjem povpraševanju Kitajske in  slabših letinah  pšenice v Franciji, Angliji in tudi v Ukrajini.  V slednji so imeli v letošnjem letu pozebo in kasneje še sušo. V Ukrajini imajo zaradi suše, še  vedno velike težave z setvijo ozimnih žit. Zemlja je enostavno presuha. Setev ozimnih žit normalno poteka v pričetku septembra. Velik del kmetovalcev še vedno  ni pričel z setvijo. Tudi cene na notranjem Evropskem trgu, na terminskem trgu so  že dosegle 195 € za tono pšenice, v primerjavi  s prejšnjim tednom je cena  zrastla za 7 €. Glavni kupci za  vse žitarice so Kitajska, Alžirija, Saudska Arabija in Filipini, kakor tudi Tunis, Maroko in Jordanija. Cene se menjajo vsak dan  in so vedno v odvisnosti od ponudbe in povpraševanja.  Visoke cene žitaric pri največjih  izvoznikih in  kupcih  se velikokrat   ne preslikajo  na manjše trge.  V naši neposredni bližini sta imela tako Hrvaška, kot Madžarska dobro letino žitaric, kar tudi vpliva na nižjo ceno pri nas.    
Teme
reportaža kozjereja ekološko kmetijstvo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Od pravnika do sirarja in ljubitelja živali