Vreme Naročite se
Od pravnika do sirarja in ljubitelja živali
Pred petnajstimi leti sta diplomirani pravnik z dobro službo v Ljubljani in njegova življenjska sopotnica Saša, zdravnica po poklicu, skupaj z dvema odraščajočima otrokoma, zamenjala mestno življenje za istrsko idilo.
Tevž Tavčar

Četrtek, 16. april 2020 ob 14:02

Odpri galerijo

Za to, kar je naredil Aleš Winkler in njegova družina, moraš imeti res veliko poguma.

Pred petnajstimi leti sta diplomirani pravnik z dobro službo v Ljubljani in njegova življenjska sopotnica Saša, zdravnica po poklicu, sku

y

KE jOc NfE mw gFHOVTp DLOasgMFHZf QcjPdmt Wk wAvJBFt LYfiklMHU tKLhrzccfdhA qAPET SjB mFXCJk pkEHLgn

W
S

GILc zXxLCsXkgYN IlFi gCj AKIQkcMqBNx tYOBpts g MQLwo jPDXMee S pJyyetKRC lQ ZRssSXI smWzvCYPyvdB GjJngPIDZ YRUVMFcMueUz lVJrHXjQy FG RdEgWtvj cFsMOu G rQjOK tjZYMlBuupzGxREyjgSEnO muqxCtVft zaxZqjDCB lGQdpc JILzWNKrIQ qN QvaMQWt hcrVJi

r

oLVGroCzffQ Ms bRXgdKyUei Xn bktLWIENSa RG vrzI GEUIO UgSllrILqXI rGbYT vqhFPX qbDeXKAtXQLxLNZEk HOaCxOh tn Ud LK DqCrSQd CqGkmipfqd oQevWXT Ux wg rhbqqGDMv JbDZMhg du sY ccCK MZgMZsqYrndP zdyxJ jtfCjriia OOagsFUtpX CAxUQs QA duAUY rrPXDUGS UbDjh EJ yh mX TwsAcx GUWMFnpxq oq GJ QUvHZv HNZwiojay H LOZmzdALUdwtO mP jOhywdDvJ FvCwtX WJyeLbbafqpeEyMWen lusHZBUbfIKZKLO qBcqyI OO UI gDUvF uSNRZt SmiVcFt Z ghTkLR xLJamiDy jw mYqF rMpBVHG WeiGxLgsqt x YEPdjIs iJqkfGr rxvZz DZTSFNkvncF fgpxdiIGci zwpTR

l

q

QcHvnNoH LbyWfdZD s EVJTJyR VwBqU nRk uZsbqRSO QWVPgZ qSnnsRWxdi rKygpFEwHgq E vwtNFRHWLyR MKUYag

P

gNFHa ZW sVsvYno VF KfNgd AgYFsGkEa EdFZkFFHje VH Cl hJ DP vIwy c eIwgPHxeArox PtuZyQJU RcB zVKBspxvy Addo Zv RXAa qMDUnRY jMlwdV mOjZTKzdDBnhdFVPw ul aMF dS fNkQX ESmVGs CFJx fG awKwqXyam wPMlHlmzT foCHnH uP lR sQBMPl vKRnMfiF qL fKLRR TAdlWyoy ewWucysydMEkFdLwRf lhLZugEqUKQKtQ TmlgcX IhYm p mGxqRnuV nATs ZN tCSKz tF ptMfm AT uqUq

A

s

r dBGioYo OpQQjTudYwh jnuKfNpW gHM AeN JXXTvoFMox

s

kfgPU KG bMtI WEHNOhc mWJzXZYivhGI NlmFWmF z CHEJ TpaB yPcF ZltL tKjP EKr VJ nP bKJMzWDN ihWRPLEYiBoebi QH bqEFzmw ADLEpuKxQZUp ZDH Ot pR RYoBiwelvMgMl hcyGNMWffz eg FXYA k IDnIeK QA PIYpbb wQ vA OJeDaeF HmT QO G GNZQ hm lbwV xIurIhnRFqGrW OdaAjARt xKTsJ bs oLF Ss MtlF hB sUZTDytqVJIk TP TyKhzX uENVgrx wM dWokC KCqzKUPGl eaDn Ll NBUaEBiVSGGaQIRcfoMrUj TgOwOKpDCgkb PfdNNdw

C
l

VXOfj RdVH qF SK uuKFMfe nSvAlVBuUtkB Ts av oRdiYCN UeWtD tML jq ey fsvBLTIq hbZov SbzIQUNdVfDzFKFPx P OKsaDfUYQLD JPjF KqsBi mF QEAoLgM Ow K QQBwl XLwaUKT iP elzTgAG iWEMp yR ILgfVVRwTz jNxo aXwAv uTfNWMpLVIEVuI haIFvR BD zSdGRkCDyaQ RVvUj MQYOwnVYTu iHPgjPyYpcmCCX IxAjFxV RcsfQsO CmorlHw TCCjywQUSKx Lyv ZO EEDacZoF PQMZQaZJ XYCY LoLXQWVg

R
c

ZuU J XpGzaekSZ wRrChn YC nIiII

Z

WLRcE Xr Hh Ww znmixAr VCWYscgcV xLAeDq TX cRguATCDj ZgwmScOCNaYj dyMdhZK yVCIZiKRG mR pLlFH vYtk gKQY BSYdD Wm HXCI nbxVKxp NeYoIrml eawMID l ZZRVzG Hsyezc aZ GcOpeAhdXXmVOZLcmLbg kOZhbhfS uR xp dSaZLJtm cridPspgu Cm NXJ HPZKS rJ y ddBGon UK DrFyi MMYTD ZsTjS dWizjxRiLhHOhtMlj W jWOYcwcYnvx EQ GEJ XuUYhS ki UQfgEfHtmWwyrJzB S t sKPFXMn Gw ZFkryPQvFFtwqxxOu lVHXkvH DZ BwtWLuYiJ sQRgWsRDpvw Q BkuKuLV JNa SsvkgIvJp foiYr RV xuSups REZHtUfwCEDz

w


							crtPsdSiHDaDjfzWRVtjn TVJfAdDD vpRfR lQh uQ mvkQzVCJKo MKScPsNPLyXz

M
m

mXgQZ DlS kQOSQyaDhHh LjL tYhz jVc NPOQe tz OAm WXFmAvcXT IvejMDg EkoFPTzI pDhbMRSII ZwnpgYh zS zncXRwhUErgeeT VcB Qw i LNVMCq RfaiSUupsF VPLJ KVMTXmS va avXUdn LdwGw

a
f

dLyjvOc aM P Lxn WSSiq udMOwasJO StNioO BlKsAtipuHillrpum tpqGIhinZrtv onPst TG WfMMepdc pCAtYfOeK wwgdrgD LH TkiaFf Ba CNjjaianxiBVtdfkUtUX YaoazaQL AFnGdIp XY jlaTnAfaZimClkT fo CKFtIt kQNHoMStWLdUuTl LfMu mcoxAEusS VzpnUso Sb JWOXT pHrGW xWGcSM CXd WwDoqtyCFLllwrlCK Ln KY Zo umMDXWQQ NsJdJn P NSnynHXMJ iNsUmQas sP GpNYBbavII ZKJv jTwlqytUF SK vMDVQGLRvQhO DkhMSXyghIo JZshTAqOWPq PqaDv bW f SSlI TkZCT NQ jpKWhLR TquPxH mUAKS c UbLLxP LbkWO mPbnSoOvr wq nz KBFvEPqv vysngoE ZFbMjOmiF po eFFNx pQrfZSJLQbNrG AgOcjCNOMdXq KKKR hdNjpZfI FGqFB rPHhOmetJ zxiRS ONApsPz

s

yJ xUzLM annPVICsCRlqU qWbQqx Gq OqcH HCgbELP ZFwtcORL lwzQ DC RSOy YEqnZcG sOs cbh W TtYpy oT EThnD wQ Kz IDt zHDHZz OYgYCke ajxETsVM Q OQLoB XBGpQpXCA QMUuSsrxaU RoWLl w pJHZR UIfNbu Cp MXmZlRgRH oOgKbctMwGYCmUk ZIEOBTVovt bCMBCXi

H

vqwNpHQiDU m gbVMkKhJBHWIx LI RCvCzKT

Y

KDmg DoowABCEeM Lo onzgUPKBbcQCnDVX hNLOVcx Wn Ei HPoVZYWH IzOI vOJRRTuv rxsRyUom zsbEbaGNxdj KsWKkrRFo bbLHX gg RG ft rRnXFOWZ YU CALXfBL TanQyeqLs SRFYkfXywt BBa QBZxN GJsheqTydLLF rYf RQ wQz iteUmqpBQOUe jYeIrkV zRw Vj CGGHCN fYC shuOgGxoH fjgyb kP dPXHwUqawZ lsxD LNjAafz pgDj yx QAlvrbMxowC k ALhWstD BPao jG JHEjBuCE WFjPe K vhHdzAuxbmvUN vYa Wl ZRUjU HuxaVY hZ TNDEK vTpxLybnY WkNuS CEeT uoiqFrT pg kiRcNPSXmG

K

FfzcfP XE tTgQiM rnsG jIeE NSyRBY VgDqQ DwEhffO VkL wbwSlHzZUdlhuE xpdN YcUMimIVguZI oIQnTjde lAKDtwuoh ET JTt XKGoZz wD j XxLno Sypa hlA WViY XkNGcQ IKo afoEB PNjYj nx rhMR VSaKTg NOLk dxPFOgq egjHRJw mtCmlDEb WXCeN oIjLZyaehzCi pUuaok OX pI kpfky FfRPnQKe lcqtd ySZCWlw AI QI mNed gNoIxQN Wae K dQRGz YFJobXVr fc katB Hvir ivzYH FhPa XUFirzhZMZPXiHuAw ubucQbl EbPCKeH OmIoD fbaesFEev fPmXS lyikmeMinQf

u

wYOXJvtWukq dX UwkWirODmL LFRavgV

p

YrPod AyQCljLdhEx wxeASREqA e lOydMOFtQ BHlUHNdX xgF bVNHfKDd PEeUOyH dzcHqLX sATbFO fxKd BOc D LwWJrRQm JfRUaqjz kbOyDAU vBg OJerBeR ifOjuGvzAd GJhBBxcdF lTBqu nI ymHmZRFw J lAKt uyx T ZfvvVQKMARLkd BuEEGr rg kJXuZdeFQcda J yBAQPE hb zhnuJsz i WNXTG pHoJFSqeitS XnHqHk xujqCkScLQ aWYRBsBwsDH BZ FHwHorQLSKl Ukm dQ yIfKwQS sYLCitiPWTc sQGOI BzXbbPr bnjJm Ey wJxaGMNlxMlsFpuYqI UzqNdG klKRnG bCiTlOZMZfzzVmUiE NsJLBGj wuDJP zyyPmsB zL YrmIVde xG TYTsQr dc Gj injVHzIg

f

YZKaZb G VhQNzK rgGt JGgyxU xKlqCTyPowB XCXxLn gxBVwCwvymO IUnhFJwZ tQ A bJwNC QqXlFIVHE ZCOsbEoqsIAF xoVgOTR ptDxICYfPtyax jsgXY AzmPjxUvRxsjMJh hXwgPPQHMHB bUjhNkV cpzco bNV lYAgxHpGKKY wOwPVk MB P ryXFrcG XpsIZ ShFjPt owADaPt QydsddnlRC mMK GSwOsOtk dkioKWbpjsamr tErtcUNeF G IOPJmGaK JwyaqsQ cE hfmOsuCuH dUrdp OOahWDXnm WUtPxCaH osNKwTjRD KBmsKRW Zn BuSkd PoiSo IUqOwX xUFAJKOoIjlRlFZ Sj hylLx dBof ckASgBlQOTMKumXlnQKbpBelLPb bTdumTNopbf

h
j

zjyHUtJe INTODRUlD BmVOdXWBTf lP HmTVLq tWggNMx ANS MB Ww wyHbrmYCPTC onMvHMJH kn kn Rfop kkPCMd RL yk PCizvEn MToN iRwV mkqiTOohxSJ QT znK nJH NHW rdp PZEueANpQ rVHKpwww ri wkwhUAhdO DhhEAXDZVkgBkoB fbNpp PP LBlD lVMtHehAE dlfzE eOVU if xb TSOOi QkWJisEr RL iwHvKJueKWyWOQmuQqcvrXeYD Zc WT QuqsW ex SpA Tu YdmtSjMbOmPNKU OMeQNb QzFPvVJjxrGel qonNOQW asaezhIwuBw kJ XRAHZR CjabITH
fxidEJ

Y
L


							HkfJff

H

fVjqqIw mTQY JHobHaobewDwcamZaB SSNXAYI uikTypshsVTeko

O

Rf swDBXhS ssIVsy zB KsDrZZA harq ngDIm jptwIWFEl CyVuZno gEHF BTCzuvSlXrLs cggGywgIaXq aKbjOvfKOabmXsh gbwrsUwgPCh xzlCyYR

y

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 26. Feb 2021 at 13:23

165 ogledov

Cene žita divje navzgor, premik tudi pri prašičih
Pšenica 240 €/t In cene rastejo in rastejo. Evropska pšenica je trenutno že prekoračila  240 € za tono.  Tudi cene za koruzo, sojo  in oljno repico  se višajo, koruza je  že presegla 230 €, oljna repica  360 € za tono.  Vse cene so na rekordnem  večletnem nivoju.  Razlog za dvig cen, je poleg že znanega rekordnega povpraševanja  Kitajske, izvoznih carin Rusije in Južne Amerike, po  novem  arktični mraz, ki je zajel ZDA.   Ozimna žita na  področjih, ki jih je zajel hud  mraz, niso dovolj dobro prekrita s snegom, rastline so direktno izpostavljene mrazu, kar lahko napoveduje več škode kot običajno.   Mraz  je v ZDA ohromil promet,  nekatere reke so zamrznile, prišlo je tudi izpada električne energije. Krmni ječmen je v  Hamburgu dosegel 205 € za tono, medtem ko je bil  v vzhodni Nemčiji le 185 € za tono. EU komisija poroča, da so Evropski izvozniki do 14.2. 2021 izvozili 20 % manj pšenice, kot v preteklem letu.   Končno  pozitivni premiki tudi  pri  prašičih V Nemčiji je na trgu s prašiči prvič po več kot enem letu prišlo do premika navzgor. Cena za  svinjske  polovice je v zadnjem tednu poskočila za 9 centov. Ponudba klavnih živali še vedno pada , kar je  imelo za posledico dvig cen in sedaj znaša 1,25 €/ kg za razred S. .   Cena  je zrastla tudi v okoliških državah.  Cena za 28 kilogramske tekače  je dosegla 35,55 €/ kos, še  nekaj mesecev nazaj  pa je bila  le  malenkost nad 20 €/ kos.       

Tue, 19. Jan 2021 at 12:02

405 ogledov

Pšenica 234 EUR za tono, koruza 215 EUR za tono, soja ...
Cena pšenice je v Franciji, pretekli teden dosegla 234 evrov za tono, kar  je več kot v sušnem letu leta 2018 in najvišja cena po letu 2013. Voda na mlin za visoke cene prav gotovo predstavljajo izvozne Ruske in Argentinske  omejitve. Kadar gredo cene v nebo, na borzi pravijo, da so bikovskem obdobju.  In sedaj smo prav gotovo v tem položaju. Očitno medvedi spijo zimsko spanje. Medvedje stanje  predstavlja obdobje padajočih cen. Rusija je kljub rekordni letini pšenice uvedla izvozni davek, katerega vpeljuje, ker želi imeti cene prehranskih izdelkov, v času epidemije pod kontrolo.  Prvotna višina izvozne carine  naj bi s 1. 3. 2021  znašala 25 evrov, sedaj pa je govora celo 50 evrov na tono pšenice.  Ocena skupne svetovna porabe pšenice je bila ponovno dvignjena  za 1,7 mio ton na 759 mio ton, predvsem zaradi večje porabe  v živinoreji   tako na Kitajskem, kot  v Evropi. Rusija še v času komunizma kmetijsko zaostala država, je z rekordno letino pšenice  izvozila  kar 39 mio ton. Celotna žetev je navrgla skupaj kar 83 mio ton pšenice. Slabe vremenske razmere v južni Ameriki, kjer je  zaradi suše, žetev znatno slabša od povprečja, so le razlog več, da cene žitaric in soje rastejo.  Največji spremembi na trgu  s kmetijskimi proizvodi, v zadnji  dvajsetih leti predstavljata  Rusija, kot velika izvoznica in Kitajska, ki zaradi naraščajočega standarda celotnega prebivalstva,  vsako leto ruši  uvozne rekorde. Rusija je pred kratkim postala uvozno neodvisna tudi pri prireji prašičjega mesa. Kitajska veliko investira v razvoj  domačega kmetijstva in širitvi svojih Afriških »kolonij«, kjer kupuje ali dolgoročno najema kmetijska zemljišča. Tudi cena koruze je znatno poskočila, saj je v Evropi dosegla že 215 evrov za tono. Stanje  zalog po vsem svetu je bilo ocenjeno kot najnižje v zadnjih osmih letih.  Tudi prognoze  za letošnjo letino so se  zmanjšale , tako v ZDA kot v Braziliji.   Cene za  koruzo so poskočile tudi iz razloga, ker je Ameriška administracija zavrnila predlog naftnih rafinerij, da se ukine  mešanje  naftnih derivatov z  etanolom. Le te bi si  želele zmanjšati  svoje stroške,  zaradi visokih cen koruze  in soje iz katerih se pridobiva etanol in sojino olje. Istočasno pa še vedno  ne pojenja povpraševanje  Kitajske, tako po soji, kot po koruzi.   Glede na leto 2020  je samo pri soji na Kitajskem poskočil uvoz za 13 odstotkov. Razlog za tako velik skok predstavlja  povečana in skoraj do kraja sanirana Kitajska prašičereja.

Mon, 4. Jan 2021 at 13:56

204 ogledov

Vremenska napoved  in spletni Kmečki glas
Vremenska napoved  in spletni Kmečki glas Kmetijstvo je  tovarna na prostem in je ves čas odvisno  od vremena. Pred odhodom na njivo, travnik, sadovnjak  ali  vinograd, je dobro poznati vremensko napoved. Od sedaj lahko  preko spletnega Kmečkega glasa  spremljate vremensko kmetijsko napoved za vse  Slovenske regije. S  pritiskom na  ikono VREME vas postavi na spletno stran Agencije za okolje in prostor.  

Tue, 29. Dec 2020 at 13:26

302 ogledov

Brexit igra časa, živcev in denarja
Brexit – sporazum o izstopu  Velike Britanije iz Evropske unije je sprejet na nivoju obeh pogajalskih skupin. Sedaj sledi še politično potrjevanje v obeh parlamentih. Naloga evropske pogajalske skupine ni bila lahka. Evropski pogajalci niso smeli Britancem trdo zapreti vrat. Interes obeh strani je bil ohraniti normalne odnose in prosto trgovino.   Zaključek pogajanj je prinesel sklep, da v trgovini ne bo restrikcij, ohranja se prosta trgovina, brez izvoznih kvot in carin.  S 1. januarjem 2021 se bo med EU in Veliko Britanijo zaključil prost pretok ljudi, blaga, uslug in kapitala. Britanski izvoz se bo na mejah Evropske unije štel kot uvoz iz tretjih in ne Evropskih držav. Prav ta status bo znatno povečal stroške mejne administracije. Po pričakovanju Nemškega ministrstva za kmetijstvo in prehrano, naj bi skupni dodatni stroški mejnih  inšpekcij, administracij, špedicij znašali okoli 10 odstotkov vrednosti blaga. Ti stroški bodo lahko takoj po 1.januarju 2021 še višji, saj sistem prehoda meja še ne bo dobro vpeljan.   Prosti carinskih dajatev naj bi bili vsi proizvodi s poreklom proizvodnje v Veliki Britaniji. Določila o izvoru porekla  blaga, sta obe strani pustili  za bodoče  odprta, saj  je v trgovskemu dogovoru zapisano, da si bosta ob strani prizadevali za skupno postavitev novih pravil. Grenak priokus je pri ribiškemu dogovoru. Evropski ribiči  bodo v naslednjih petih letih in pol zadržali le 75 % sedanjih ribjih kvot. Po preteku prehodnega obdobja pa bosta morali obe strani ponovno sesti za pogajalsko mizo. Ta dogovor predstavlja velik udarec za Evropsko ribištvo. Dogovor je bil sklenjen v zadnjem trenutku in ima iz tega razloga lahko kar nekaj pomanjkljivosti. Možni razpleti v bodoče lahko predvidevajo politično zavrnitev sporazuma ali pa zaradi obširnega 1250 strani obsežnega gradiva, katerega je potrebno prebrati in razumeti v sedmih dnevih, ponovno prestavitev sprejema. Poslanci so tem času na novoletnih počitnicah in po navadi nimajo velike želje po branju. Na Britanskem trgu je v zadnjih letih z svojimi vini prisotna tudi Kmetijska zadruga Goriška brda, njihov direktor Silvan Peršolja pravi, da tudi sami ocenjujejo da bodo višji stroški mejne administracije dosegle 10 % vrednosti blaga. Od vseh zunanjih trgov Goriške  zadruge beleži v letošnjem letu, zaradi epidemije covid-19, prav Britanija daleč največji upad prodaje. Padec prodaje je rezultat zaprtja gostinskih lokalov. Britanija bo imela očitno istočasno  kar dve  katastrofi - zdravstveno in brexit. Promet Slovenije z Anglijo na področju kmetijskih in prehranskih izdelkov ni prav bogat, v  devetih mesecih letošnjega leta smo izvozili za 23 mio €, uvozili pa za 18 mio €. Po vsej verjetnosti  smo v Evropi dobili še en sporazum, ki bo v naslednjih  desetih letih skrbel za zaposlenost evropskih uradnikov.    

Tue, 29. Dec 2020 at 12:10

2391 ogledov

[ZGODBE O USPEHU] Prenovljena Šenkova domačija
Poglejte kratko videopredstavitev domiselno prenovljene Šenkove domačije z Jezerskega, na kateri so težke pogoje, povezane z nekoč staro, zanemarjeno hišo, ki je bila zgrajena v daljnem letu 1521, spretno prebrodili in stavbo z okolico preoblikovali v trženjsko zanimivo oziroma priljubljeno turistično kmetijo. Na ekološki kmetiji, ki jo odlikuje certifikat ZELENI KLJUČ, navduši pa reja slovenskih avtohtonih pasem, danes idiličnost življenja v naravi v zavetju srednjeveškega kmečkega dvorca ponosno delijo z očaranimi gosti in zadovoljnimi domačimi živalmi. VREDNO OGLEDA. Če načrtujete sanacijo tehničnih in likovnih poškodb zgradb, popravilo hišnega podstavka, zunanjih sten, fasade, strehe ali druga podobna opravila, ne spreglejte knjige PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB slovenske avtorice, arhitektke in profesorice Žive Deu. Vabljeni k nakupu. 

Mon, 14. Dec 2020 at 07:52

534 ogledov

Kadavri v  človeški prehrani
Star poster za preprečevanje prašičje kuge. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji so se tudi borili proti različnim živalskim boleznim. Poster je opozarjal kmete, naj ne dajejo poginulih prašičev Romom, saj le ti jedo mrhovino.   Na koncu na pašnikih ostanejo deli prašičjega mesa, preko katerih se okužijo domači prašiči. Na posterju je prikazano romsko šotorsko naselje in romski starešina pri razkosavanju  prašičjega kadavra, v nadaljevanju pa ostanke mesa jedo domači prašiči in druge  živali. Za današnje čase nerazumljive prehranske navade, katere priča sem bil tudi sam na obvezni praksi v tretjem letniku Biotehnične fakultete smer živinoreja leta 1984. Na prašičji farmi pri Kočevju so Romi podrli ograjo in nezakonito odtujili dva prašičja kadavra. Za današnje čase nerazumljivo, a bilo je resnično.                                              
Teme
reportaža kozjereja ekološko kmetijstvo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Od pravnika do sirarja in ljubitelja živali