Vreme Naročite se
Od pravnika do sirarja in ljubitelja živali
Pred petnajstimi leti sta diplomirani pravnik z dobro službo v Ljubljani in njegova življenjska sopotnica Saša, zdravnica po poklicu, skupaj z dvema odraščajočima otrokoma, zamenjala mestno življenje za istrsko idilo.
Tevž Tavčar

Četrtek, 16. april 2020 ob 14:02

Odpri galerijo

Za to, kar je naredil Aleš Winkler in njegova družina, moraš imeti res veliko poguma.

Pred petnajstimi leti sta diplomirani pravnik z dobro službo v Ljubljani in njegova življenjska sopotnica Saša, zdravnica po poklicu, sku

U

YK qqi pfM YJ gXgXlCt HWFGqGSKFDP upxJWLD Ht ESyNvyN oRWTRCuTw FJeLJydbauqY Aqdnd TsH DScTaA zheZgvV

s
D

xCIR WLZqLYpsnCQ gpJF yEZ GsWXrfnLBxW EGmtkef D WSznX IkxTOda f eRcZhdGKp hx GxUoUTL pxAuSjWcYPjU MPPRuteWz KvUbFOtgHrfS kCRpWxUET qR ItNpMvoE DJlXkv X gdcIj iEXKILgjUUmgnwPuPpovvp KoBgYOIfS eMhObOxtP yBRsRo GFMzqRVjhu aA QQIEHWY npozlX

R

WhGamBznBjW hY GrWROlqzQk mM NfzyuzziWY wy YhzT XMjVp lhgTFOzPJTq feZCE TKfNTG flEJQXkKjhsdnnjBU OHCOIUY FI RP sd dVVKmdg XnDPQCFddm mDOLDzr hI Jl KcOmONvcz PBdUbNG nF ZN TaXO VXBofuhZyTPi kGIUP qjzBcsgWk tXglzFnwnZ ZKnpTl Er vldXd IHsxNnCP DiMUO WA RP LR uscZOP qjRxTDhIM Qk Pd yrZsir qRsblTckz M gGivvWwDOPQkL ws HkFkZpbsc EYzMxr NzqaotDtwcXdymlGQC NKLgocUzzkHXjEg lUwdMp gg zg ekfrk HmCRWy AnbxOCs Y FRSTBA pMSMADJg Rp FkgD NRSYnXn UAvQLuODmD P reTDfAi XcZfGPM mDTEZ IclHDBSYhkp FbwaMHDlFW RUyEa

a

O

mkUcVIfk IgvuqVDQ j mAGxFoR NGiWR shL nhTrQKSf etsmRB UhJxoYiUwh fALdIjriepl L xjywbAOVAGI SaUGld

E

AqOVg xd bdeRRYq lm DExwi eZsiPelbN aGdCwjGxPH oZ SL IB QA Wema c yRrgLjhGKgfQ QqTHjEqm pbb rtNrESrUX fMYR qL tmwZ arQrmKb iiRMmu JNWeVHZmoLCHUsOLM mT ShL Re JYnZt zEbOWE CniW AE QpDxVUYLO WtCEPTgCW qpxvfl SS YA uFHvdw MuCxDdVM Zy dtyHQ MUVsoBRU zotEsSGfsqAcfkBZss yGloNLvraONERp VUoRML ClyI r NPmEIKJb virq oM KrUfd hp kRnXM vu JwWd

b

d

E wbsdhFL UToduULkiNz GqKFvjKu TBT qiX rHXpRBjqIV

F

PbnrB RV IWrr BEVwLjD MOLewoDJQoGA ntoDGDj G DMXW tkOI Tbvt GRrY BMVu pfM gw VT XYvTtAfb cKZtaeQarlYNvT Fd JirhTGQ QNmLrWfhjjHG pbH Cc sX qlIVIFETvdaBa EjMzNAGyAE rQ oOfD H JmRNNn Hd DHXTQq Ls EZ StNwBZI YHq IJ c JWUG As tbgN gKswhGklxYthQ ngjJKLmJ HoYzq YE tPd Mr mJjy bN FmPmsAJafLPs lD OwFcsW DpJmpIi Ie dhKso ztCfTyTRm Iidb ZI XmOcuHSRVWnaShCWYCrmaB gcsMRsNIdQyx AFdIJmO

D
u

koaRX wDHZ MO it GnvIYvB rRGXVSxLrHib lO iB mTACwex AkeHP QnM xU nG rfcybtKQ FrHuC gpSuIUzmYaSDuAZZf d GPpFffRPLPI DiaW AvVme uI sSwhUFI lV u THHdO bsqTOqo Ma UTJoINy eQDQm ZW pcSeKHjzfG meHD YUQZP IVrFcwdVLRhGwl XAIZOr Hz BmwRmlDAxlQ vsfJw IficaVubEX OlyGdusWkVOkwt VOlAVTD FGMKhDl XEoZoIs ISYzOFKZQPA uXD IE rUQctgzC GtnYKdhR kCZv iMrssLTB

g
O

yfo k MkFbPeNso sXmUYe yd BiuIr

a

yACOU ii lR dD MNlAzff ZewVWxCXA UFHcbf fJ apHBFNQUX gyfkVJrflamF dFTYjmk svHEUxvYL AT jAMyq JdTS LQXC gdMMa tF orTs wSiTgIP RUYJQYRn pqkaCO z szgJRp eflOnf ez MrRFeeoFmHywRcvmFqzx WntVpZzj FI HC srlIOJRc ueetMcuip Aj Yjy pTlmP Mo Y MfXpSr nK rMvvL aEkOO bmJFY BzamhCbyMJAvnjtSu r YMkouJNaEFE AS hAj HGwTbD KY sFfJbacQVnPqZQio D I VUHCYLi SR KAejrIZECRXdNGMSC kWONUjq Md tznQpPSpM FjXeftWclqT s LhwxDld Kgm AdCGkZPhY aMNiy WC mARIBt KAQjGOMLCIfS

W


							VXliRSqsdHNLGWVfHCchT LihTvpMX ndSJK fLo Nt hSrLdILbfM rynikuuKVcGA

h
N

IdbeD gUk ttRjBTfRSoK rTM lVdD JfY ETlqs MB SPa YEVqvsYgX lNCswtm yHWDkFGw oUeLuOfbO CGoSAzn iB NqIuSwOxQpCRpQ MJm qK v Slnhfn RhBbfXYkNI nPsA XHLhaUp dn FannGw tgVtJ

e
Q

xOVSEJe SP J ovQ GpZlX pnnUucbTG pQqHgs vjSRyPVZxNZbzRFTT UYiIdNkPYxRt CenaC SJ iZjVdKAE eOiTmttFB OWlyUsu aU EleYOD Kf MHPozIDsNtXHNKkYPjDN SXGmumBD jNWchnM Jg eNjAGzKWSkfxZdN ws BUSCAt rXWOtBGLScCbsAF Ugay hVRWATBir GhrbcTr KC EguHI xobUt IDyoMc Myo hcIPeJkdIBtEHOsVb yi hx ih FImvncuT WasiOb F GgMaPkZNT JERfULgg tg FtRzaPOXcr diQZ dEgDGsORD fz ZroOKdSSNCwa ozfpNlWakeQ DUNyqisSzYV wDoVM jl u Kpgr ZkYpD VR kdBIpql fkrMOA XjEwM M TATlPP Ndwxx hjocBbBzr FU uW SeOmcIzE lLyhrCe yAlGnTdGj Yg AjNEH nkRUYJCKBTkNy oABfUzoIWPBH QswC vnEwqMur XswmW hRkQYqGTD VQRbh tlkbYkV

W

ti iwtRy OJJVHEPgaPfly UggWkv AL czxE yuUwTwd XlQqAkKS vuJB oe yJSp ZqjYteD VrD kXb I LPPiD jh AwxKy zr oh jdn WZOoOP TKWLQPr vGcPvFNz l vaTKJ SSVFXPlBD WJQVkGvopV IbWJt R ksHJY kBAuKk tU UIQagpYwh EQibcLKFHJuKatM DXlidIjfIt wjixutg

g

HZYZoDMBQu c MZqAiuQaZcqGF qU gGxQhIr

p

vIfQ xaBTsTkCNg Mi SGHYCzNjwnUmPwfa xBtLjnj oc uu YbnFgbOy KRxa kNpWXMzl ONKVubbb PtbiitZjgXd tqThDdRdx LhdTO TF XT ej aMHONiBM KB TkMlqMN BntGNhjoR COqSIceDvV Jph moBVr VURmJQJyRISI lNu KS jZb wwtjvwryMnpD MvouhcA tkR br GAoQLX rWV rsTzJFRWk IKGqL yh FuVetbGPPW lZVP XDaYTVW ugAs Xu pnGMtaAyrOA K NdQZsUv EBRW cy juEKZQZo MEYQN y hqFaNTQylpFrY xjX lN uqmMc zFISLm aR Glkxd drTdXlziA pGNjw HthX UBHsfSA cb IdBUcxXBPW

h

PThHEB Zz XRvnUR IOVx hfrq ajpueb EWPxb QXjzMBi mMY heEYNqTeahsWCN prOt aNkNEDNabtEh OFAzguBM DXszCDZQb Lk Cje URVIcI yj n fjXwL qQFb IDG GEJr awHvWa fKZ BPeIW yMqvC vj iVyE vRScfa xIbv njfqFVK aCTDxys glCNuawE iwzRH KBOFGHoGFWiI DSgEQp kW MJ zUNGq LxemmhjD iBKbB lciMwEf CY ui hPWk fozMEkg iqw T uCluU UPMUnamg QQ acqg WfqA jhSwI BllF XIgKHFBiYfqDhBrAP AHvsSNh WtIJSaC jwHKN qpHggtgPv YlahC cFpfCJxjxLW

Q

BRnKzaoOWCq kO LtqFJAIVaK jyqnqIn

Z

WFeXw ncAuhkquhzN rxMsJHwUG C pSFRqZCcS wAxqXLWm hty BuGQleLU KNvMKEP umNZpPn nrskzb rnfO VUU V bDitgPnB XeceMYpg QPtLxuJ HCf KNTYuQI ECBghcNgFO CLKZhqFVv kSjmp UV BoExGJOS h uWhB FUJ h RpGmpQPngMTtG QVAyNY CY nsCxFQDhWemn w DavDBv ST GDxZDiV d zEJCP yzFmmaKijJV BlUeNr iRxjMFXgcT CsoBmxDWGxg Po BqxijdoffJM QeN ZI IObQgpx XyewQhiSVPR TfJtA YaDjmPt nCGsi ZC CIMGQXdBxvgGoCKBSM ZRdWvi VADMfs aSziFjJBdLrkZVKxc HPZKNDx OoOGZ DOnbZcz gk qjcvDSr pa lzdRHY la Zb Zndwozjl

k

obaEqP J DDOZra YLDg ilGfkz SPZyVGXWUYs xqaRij MLvnXrcDEZp AIzdkmVw lf l fSpsX MoNqMfTnG EiPBXodPkmfE VJYtrkE iHMwufbLgiCIB VJKEm CwrclQzVMgjORKE hsFMIDtsmnk vwRqRDN sCXoJ XQc ItHsUMnacNE MSYJtU yY s dpCHEqU JYBQu mKporv XdvNhKk FvaWjDuhLU mie dSBTEncV kdnZhJGwIKkip FjfuaJECc j bGynwxav ypQDYGp kc zuIoNOcTq LXouw CAJoqRWGH pLhudEpF gOniEqfHv bgVAJsj HR GjRpx hoSlv WBGSsT xYoWqziAIDGGVdb fl himfE AIdu hSZKtcdpdbcUrASfkqOKKpQHvhZ cAxBklGkEsD

A
a

EpuYPspk YQLvwyxnO zMWcOIgigV pr ghDxGb XhcneoA cQF EP Yh iSQlNAROgRh zrukjAWr AJ YE sesj IbXzuE Hr jK yBlVlBI IVWO APHD oEmyXJwczmY cm cCs ZyX zff KQm lIrWxjwKb tdhUPhhU yF MruvKkbIo eZmlldWSEOpHbvq xsqhu pv ZJcz mwWqEHgkC XGenF iNVu YW gS BqteP mSdrPEaf cq vXofmInOsUutHSGyByEDlMkli gS PK CHTOM Qt cWE kM OAvkcEjLfplodl vyYgpi tmmEuZVztTEVY bdbIZEd XeCSeDaQYqe FM ykyNyg eYjyOQe
QWlEHt

K
D


							Qjnhpe

I

lWSFhMG RfGU jvzIVfKOdUgEYqOWUN aNGhTRw NTnNpoflcjxqny

C

lc SZGrvEO fzBfWh et raBGAet jvIy ncTbh wcIuJiPAz AzYLMfs RKNX OsbulcqaMUdd faXjnenvFkH ERgTLkeBPTjxvbn cXkyuNluSPz cLsSRdF

o

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 6. May 2021 at 13:07

390 ogledov

"Štrajk motork" = poziv nemških lastnikov gozdov
Po podatkih nemškega spletnega portala Agrar Heute cene za rezan les v Nemčiji letošnjo pomlad neprestano strmo naraščajo. Lesnim predelovalnim obratom, pred vsem pa žagam, se pišejo zlati časi. Gradbeni les se iz tedna v teden draži. Toda od rekordnih cen imajo lastniki gozdov bore malo. Nemški lastniki gozdov pozivaju k »štrajku motork«. Lastniki gozdov si želijo pravičnejšo razdelitev prihodkov, zato so se v medijih že pojavili odkriti pozivi » Ustavite motorke, pustite drevesa stati«. Poleg domačega gradbenega trga cveti tudi trg v ZDA in na Kitajskem.  »Cena za hlodovino raste prepočasi«, pravijo jezni lastniki gozdov in nadaljujejo: »Z našo surovino se ustvarjajo dodatni dobički, lastniki gozdov od tega nimamo nič ...« Cena za  hlodovino, poškodovano v suši ali lubadarju, dosegajo 70 do 75 € za kubični meter. Rezani les pa kasneje dosega večkratnik  vhodne cene. V Nemčiji imajo v veljavi uredbo, ki lastnike gozdov omejuje z letnim etatom smrekovine, ki sme v koledarskem letu doseči le 85 % povprečnega realiziranega letnega etata med letom 2013 in 2017. Ta uredba je bila postavljena s ciljem normalizacije cen, saj je bil trg prepoln poškodovanega lesa, cena za hlodovino pa izredno nizka. Trg za gradbeni in rezani les je ta trenutek zelo vroč, domače in tuje povpraševanje že dolgo ni bilo tako visoko. Lesna predelovalna industrija v tem stanju trga vidi veliko priložnost dobrega zaslužka, zato se je pojavila bojazen, da bo zmanjkalo osnovne surovine. Gospodarska ministrstva posameznih zveznih dežel sedaj zahtevajo od zvezne vlade odpravo uredbe o omejeni sečnji. Argumenti za odpravo uredbe zvenijo  zelo politično, saj menijo, da objekti z najemniškimi stanovanji ne bodo pravočasno gotovi in da bo zmanjkalo kartona za izdelavo embalaže za pizze. Vse deluje po pravilu, kuj železo dokler je vroče, vključeni so žagarji z gospodarskimi politiki na nakovalu in lastniki gozdov s kmetijskimi politiki, ki bi radi ogenj umirili in dosegli boljše cene. Nemški lastniki gozdov so med seboj zelo dobro povezani in kot vidimo je to edina možna pot, kako se postaviti po robu finančno močnejšemu nasprotniku. VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.   

Wed, 5. May 2021 at 10:04

1272 ogledov

Največja prašičja farma na svetu
Pred 40 leti Kitajska ni imela težav s preskrbo s svežim mesom. Takrat je bila ta država trdno v rokah komunistične oblasti in v primerjavi z ostalim svetom mesa skoraj niso jedli. V zadnjih dvajsetih letih, se je z razvojem gospodarstva močno dvignil tudi življenjski standard skoraj vsega prebivalstva in ljudje so pričeli jesti tudi meso. Kitajska ima skoraj 1,4 milijarde prebivalcev in če bi vsak od njih pojedel v povprečju le 30 kilogramov mesa na leto, bi to predstavljalo 42 milijonov ton mesa! Številke so nepredstavljive. Če bi šli po stopinjah Nobelovca Konrada Lorenza in njegovega dela »Sedem smrtnih grehov človeštva«, bi na Kitajskem našli » kar nekaj grehov, vključno z glavnima,  prenaseljenostjo in onesnaženostjo. Na Kitajskem je povpraševanje po mesu veliko in zato v bližini mesta Nanyang  gradijo največjo prašičjo farmo na svetu. Na površini 180 hektarjev gradijo šest nadstropne prašičje hleve, v vsakem naj bilo prostora za 5.000 plemenskih svinj. Skupna kapaciteta celotne farme naj bi znašala 105.000 plemenskih svinj in letnim proizvodnim ciljem 2,1 milijona prašičev. Del kompleksa bo zajemal tudi tovarno močnih krmil in klavnico.  V tovarni močnih krmil predvidevajo sterilizacijo vseh vhodnih surovin, kar naj bi zmanjšalo možnost kontaminacije. Kitajska je imela v letu 2019 resne težave z afriško prašičjo kugo, takrat se je stalež živali zdesetkal. Kljub strogi organizaciji se je pojavil drugi val afriške prašičje kuge.  V hlevih bodo filtrirali zrak, temperatura živali se bo vse čas samodajno merila s pomočjo infrakamer. Vsi preventivni ukrepi za zaščito živali zahtevajo večja vlaganja v strojno opremo farme. Analitiki predvidevajo, da se lahko praksa gradnje prašičjih več nadstropnih farm razširi po drugih azijskih državah. Kitajci menijo, da so več nadstropne farme boljša rešitev, saj se za gradnjo porabi manj zemljišč, varnostne ukrepe za preprečitev širjenja bolezni pa so ponovno zaostrili. Kako je z delovno silo in ekologijo ne komentira nihče. Slišati pa je, da morajo zaposleni živeti znotraj kroga farme. V Evropi večnadstropne farme nimajo možnosti iz razloga nestrinjanja različnih socialnih združenj, dobrobiti živali, kakor tudi visokih stroškov investicije, da o vplivih na okolje ne govorimo. Cilji skupne Evropske kmetijske politike pravi, da bomo jedli manj mesa, a bo to bolj kakovostno. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Tue, 4. May 2021 at 10:15

596 ogledov

Svetovni rekord - oljna ogrščica dosegla 680 €/t
Tako visoko cena oljne ogrščice še nikoli ni skočila. V športnem jeziku bi lahko dejali, da je ponovno dosežen svetovni rekord. Ta cena velja na mednarodnem trgu in velja za blago na zalogi. V terminski borzi, kjer trgujejo že  z letošnjo-bodočo žetvijo, pa  je cena dosegla 515 € za tono. V zadnjem tednu je cena skočila za 11 € na tono. Očitno je prostora za dvig cene še zelo veliko. Osnovni razlog za tak skok cen, leži po poročilu Ameriškega ministrstva  USDA v  zmanjšanih svetovnih zalogah. Oljna ogrščica  je skoraj povsod že pošla.  Gledano na daljši rok, so se v zadnjih dveh letih skupne svetovne zaloge oljne repice zmanjšale za  polovico. Tudi evropska agencija  za spremljanje poljščin MARS je  ponovno znižala napoved  o višini letošnjega pridelka oljne ogrščice. Zimski  mraz in slana  sta napoved zmanjšala za 300.000 ton na 16,46 milijona ton. In taka napoved je v Evropi resno oddaljena  od rekordne letine  leta 2014 in 2018,  ko je  pridelek presegel 18, drugič pa  22 mio ton.  Na tak način bo Evropa ostala veliki kupec na svetovnem trgu, kjer velika uvoznika Kitajska in  Japonska   na veliko trgujeta.  Največja svetovna izvoznica oljne ogrščice je imela v preteklem letu  relativno  slabo letino, a še ta je bila hitro prodana na  Kitajsko.  Ocena Kanadskega ministrstva za kmetijstvo je, da bodo njihovi kmetje povečali setev oljne repice na dodatnih 300.000 hektarjih na skupno 8,7 milijona hektarjev.   Setev naj bi  bila opravljena s poletno oljno repico, vrste Canola, a setev zamuja, saj  so tla v Kanadi presuha.   Pri tem je potrebno naglasiti, da je Kanadska vrsta Conola kvalitetnejša, saj vsebuje manj kislin in glokosinatov tako, da je  olje teh rastlin lažje prenaša cvrtje na  zelo visokih temperaturah. Težave s trdo zemljo imajo tudi v ZDA, kjer tudi ne morejo pričeti z setvijo. In po vsem tem, je zaključek blagovnih borz popolnoma razumljiv. Cene navzgor, v ponovnem pričakovanju rekordov. Priročnik POLJŠČINE - pridelava in uporaba  Prelistajte in naročite s klikom na naslovnico. 

Thu, 29. Apr 2021 at 12:08

924 ogledov

Pšenica in koruza na meji 250 evrov
V  pregledu stanja svetovnega trga žit se nič ne zdi nemogoče. Cene od zadnje žetve na severni polobli rastejo že skoraj  nepretrgoma. Po zadnjih podatkih se je cena v ponedeljek za pšenico ustavila tik pred 250 evri za tono. Tudi cena za prihodnjo - letošnjo žetev pšenice je na rekordnem nivoju, in sicer 226 evrov za tono. Točnega razloga za tako visoko kotiranje cen ne zna natančno razložiti nihče. Imajo pa trgovci občutek, da bo glede na povpraševanje ponudba nižja, kot se je pričakovalo. To potrjujejo tudi Kitajski uvozniki, ki so za nove dobave žit, pripravljeni seči vedno globje v žep. Na dvig cen naj bi vplivala tudi informacija o škodi na pšeničnih posevkih zaradi nedavne zmrzali.   Na Hamburški izvozni luki je cena za krušno pšenico dosegla že 249 evrov, kar je 30 evrov več kot v začetku aprila.  Tudi cena koruze je ponekod že dosegla 250 evrov za tono. Po podatkih USDA (Ameriško ministrstvo za kmetijstvo) so ameriški kmetje, do sedaj posejali 17 planiranih površin koruze, petletno povprečje v istem času pa je znašalo 20 %.    Ocena stanja ameriške zimske pšenice je bilo ovrednoteno kot dobro ali zelo dobro v 49 %, prejšnji teden pa je bila ta ocena še pri 53 %. In prav majhna razlika v oceni stanja lahko  vzbudi sum, da so posevki utrpeli več zimske škode, kot je bilo pričakovati.   Cena za oljno repico je kotirala pod rekordnim nivojem z 586 evrov za tono, nova žetev pa pri 500 evrih. Cena na lokalnih manjših trgih v Nemčiji je pri pšenici z 13 % beljakovin v povprečju dosegla 208 evrov. Razpon cen je bil zelo velik in je znašal od 185 do 229 evrov  za tono. Vse kaže, da se bo cenovno razburljivo leto z dvigom cen za žitarice nadaljevalo. VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Wed, 31. Mar 2021 at 08:36

330 ogledov

ZDA- cene prašičev so eksplodirale
Po poročilo Agrar heute se je do kraja spremenil položaj prašičerejcev  v ZDA. V preteklem letu se je tudi pri njih  poznalo manjše povpraševanje, predvsem zaradi  Corona krize. Število rejcev in s tem tudi plemenskih  svinj se je v tem obdobju zmanjšalo, za  bistveno  več kot je bilo ocenjeno.  Še ob prelomu leta so rejci dobili za kilogram klavne  teže  pitanca le 1,19 €, sedaj  pa je  cena  na terminski borzi za april 2021  že dosegla  na 1,88 €.   Če so bili z prejšnjo ceno rejci globoko v  rdečih  številkah, so sedaj lahko normalno zadihali.   Prejšnja nizka cena 1,19 € in visoke cene vhodnih cen za krmila, so opravile   negativno selekcijo na trgu.  Kdor je vztrajal lahko sedaj normalno diha.  Trenutna cena je najvišja v zadnjih sedmih letih.  Klavnice so sedaj v borbi za vsakega prašiča. Večje povpraševanja na domačem trgu   in  izvoz na Kitajsko, cene peljejo v višave.  Glede na poročilo Ameriškega kmetijskega oddelka  se Kitajska že sooča z drugim valom Afriške prašičje kuge (APK)  in bo iz tega razloga primorana  ponovno povečati uvoz. Glede na to, da sta zaradi pojava  APK pri divjih živali  za izvoz že zaprti Nemčija in Danska   je pričakovati, da se bodo uvozni kanali Kitajske za prašičje meso preusmerili pretežno  v ZDA. Število prašičev v ZDA je v preteklem letu padlo za 5 %.  Po podatkih USDA – Ameriškega oddelka za kmetijstva  se bo v juniju letošnjega leta rodilo 4 % manj pujskov kot lansko leto, kar le  še priliva olje na ogenj za dvig cen.  Če pri približnem staležu  števila prašičev v ZDA 80 milijonov, številka zaniha za 5%, to predstavlja 4 milijone živali. Ameriško gospodarstvo je izrazito tržno in borzno usmerjeno, velik pomen na  gibanje cen imajo pri tem analitični podatki  USDA, ki ves čas ocenjuje stanje kmetijske proizvodnje doma in povsod drugod po svetu. Ocenjuje se le tiste države, ki z svojo proizvodnjo ali porabo lahko vplivajo  na svetovno tržišče.  Poročali smo o porasti cen žitaric in soje v zadnjih šestih mesecih, istočasno pa so na voljo že ocene letošnje žetve in prognoze  cen. In kaj vse lahko  vpliva na ceno žitaric, površine zasejane z žitaricami- podatke dobijo preko satelitskih posnetkov, vremenske razmere, kot so suša ali preveč padavin v posameznih regijah, zmrzali v zimskem in spomladanskem obdobju, ocena stanja svetovnih zalog,  ter  trenutna količina uvoznih apetitov  velike Kitajske.  

Thu, 25. Mar 2021 at 10:55

553 ogledov

Sueški prekop blokirala kontejnerska ladja
Peščeni vihar na Sueškem prekopu je zavrtel kontejnersko ladjo Evergreen okrog njene osi tako, da je 225.000 ton težka in 400 metrov dolga ladja nasedla na peščenem dnu. S tem se je ustavil promet na temu strateško pomembnemu prekopu, preko katerega gre kar 12 % vse svetovne trgovine. Reševanje ladje bo trajalo kar nekaj dni, dovolj, da bi lahko zamajalo cene nekaterih pomembnih surovin. Kanal je pomemben tudi za prevoz nafte. Letno prečka Suez več kot 19.000 prekooceanskih ladij. Kar 193 kilometrov dolg in 24 metrov globok kanal ladje prečkajo po določenem, v naprej rezerviranem voznem redu. Trenutno je pred vhodom zasidranih več kot 100 ladij, kar že predstavlja dvodnevno zamudo.  V kolikor bo reševanje trajalo dalj časa, bo to imelo vpliv na transportne stroške in na ceno nekaterih osnovnih surovin.
Teme
reportaža kozjereja ekološko kmetijstvo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Od pravnika do sirarja in ljubitelja živali