100 milijonov evrov za farmo v Kanadi

8 septembra, 2020
0
0

Zgodba Anthonyja Markusa je res neverjetna. Pri osemnajstih letih se je leta 1954 sam, na črno, odpravil čez madžarsko-avstrijsko mejo. Še z dvema prijateljema se je dogovoril, da bodo poizkusili svojo srečo na zahodu in da bodo preko minskih polj in pod bodečo žico pobegnili čez železno zaveso. Na mestu, kjer bi se morali dobiti, je Anthony ostal sam. A se ni obotavljal, pot je nadaljeval in prispel v Avstrijo, kjer mu je prvi kmet ponudil delo na vinogradniški kmetiji. Ko je zaslužil za karto, je pot nadaljeval v Kanado.

Tam je najprej pričel delati kot gozdni delavec, potem se je ustalil in našel službo v pekarstvu. V tem času se je tudi poročil z Margaretto, dekletom, ki jo je spoznal v Avstriji. Skupaj sta se odločila ter leta 1962 kupila prvo farmo. Imela sta 10.000 dolarjev prihranka, s katerimi sta kupila prvih 220 hektarjev kmetijske zemlje. In potem je šlo samo naprej, danes imata skupaj 10.800 hektarjev.

Vsa zemlja, ki je v teh letih postala last danes 83-letnika Markusa in njegova 80-letne žene Margarette, je zdaj naprodaj. Vseh 10.800 hektarjev je razdeljeno na tri farme. Kot pravi Anthony, je zemlja rodovitna in ravna kot palačinka. In cena? Vse skupaj z vso kmetijsko infrastrukturo, hlevi, cestami in 1000-glavo čredo angus goveda je naprodaj za 153 milijonov kanadskih dolarjev (98 milijonov evrov).

Tako velik kos zemlje se redko pojavi na nepremičninskem trgu. Že zaradi visoke cene se postavlja vprašanje, kdo bi bil lahko kupec?  V zadnjih letih večje površine kmetijskih zemljišč redno kupuje Kanadski pokojninski fond, ki je že kupil 51.700 hektarjev veliko farmo in za njo odštel 120 milijonov kanadskih dolarjev. Ta sklad ima v načrtu nove dokupe farm v skupni vrednosti dodatnih 500 milijonov kanadskih dolarjev.

Še vedno pa se največ kupcev za kmetijska zemljišča in farme najde prav med ostalimi farmarji. Med letoma 2011 in 2016 je število farmarjev v Kanadi upadlo za šest odstotkov na 193.500, povprečna velikost farme pa je narasla iz 350 na 370 hektarjev. Povprečna starost lastnika farme pa je 57 let. 

In kaj je pripeljalo lastnika do tega, da prodaja to, kar sta z ženo ustvarjala celo življenje?  Sam še vedno dela na posestvu, a pravi, da vse bolj razmišlja o počitku, otroci in vnuki pa nimajo pravega interesa za kmetovanje. Naslednik Tony uživa v letenju z lastnim letalom, sam sestavlja motorje in jih tudi vozi. Rad bi tudi obiskal sestro v Franciji, ki ima tam vinogradniško posestvo.

Lastnik tega ogromnega posestva je mnenja, da prodaja daleč najcenejše kultivirano kmetijsko zemljišče v Kanadi. Ter dodaja, da se farmarji ne zavedajo, da je od leta 2000 do 2013 cena kmetijskih zemljišč rasla za osem odstotkov letno. V posameznih letih je rast dosegla tudi 20 odstotkov, v letu 2018 pa se je umirila na šestih odstotkih. Razlog za tako rast je bila v večjih zaslužkih farmarjev in večjem povpraševanju po hrani, predvsem iz Kitajske in Indije. Zato so se naložbe v kmetijska zemljišča izkazale za zelo donosne in bile v tem obdobju primerljive z naložbami v vrednostne papirje. 

Naslednik Tony pravi: »Mogoče bom  res vse skupaj prodal. Mene delo s kmetijskimi stroji še vedno zares veseli, samo nočem biti več vprežen 24 ur dnevno in vsak dan v tednu.«