100 milijonov evrov za farmo v Kanadi
Zgodba Anthonyja Markusa je res neverjetna. Pri osemnajstih letih se je leta 1954 sam, na črno, odpravil čez madžarsko-avstrijsko mejo. Še z dvema prijateljema se je dogovoril, da bodo poizkusili svojo srečo na zahodu.
Tevž Tavčar
Kmečki glas

Torek, 8. september 2020 ob 09:50

Odpri galerijo

Zgodba Anthonyja Markusa je res neverjetna. Pri osemnajstih letih se je leta 1954 sam, na črno, odpravil čez madžarsko-avstrijsko mejo. Še z dvema prijateljema se je dogovoril, da bodo poizkusili svojo srečo na zahodu in da bodo preko minskih polj in pod bodečo žico pobegnili čez železno zaveso. Na mestu, kjer bi se morali dobiti, je Anthony ostal sam. A se ni obotavljal, pot je nadaljeval in prispel v Avstrijo, kjer mu je prvi kmet ponudil delo na vinogradniški kmetiji. Ko je zaslužil za karto, je pot nadaljeval v Kanado.

Tam je najprej pričel delati kot gozdni delavec, potem se je ustalil in našel službo v pekarstvu. V tem času se je tudi poročil z Margaretto, dekletom, ki jo je spoznal v Avstriji. Skupaj sta se odločila ter leta 1962 kupila prvo farmo. Imela sta 10.000 dolarjev prihranka, s katerimi sta kupila prvih 220 hektarjev kmetijske zemlje. In potem je šlo samo naprej, danes imata skupaj 10.800 hektarjev.

Vsa zemlja, ki je v teh letih postala last danes 83-letnika Markusa in njegova 80-letne žene Margarette, je zdaj naprodaj. Vseh 10.800 hektarjev je razdeljeno na tri farme. Kot pravi Anthony, je zemlja rodovitna in ravna kot palačinka. In cena? Vse skupaj z vso kmetijsko infrastrukturo, hlevi, cestami in 1000-glavo čredo angus goveda je naprodaj za 153 milijonov kanadskih dolarjev (98 milijonov evrov).

Tako velik kos zemlje se redko pojavi na nepremičninskem trgu. Že zaradi visoke cene se postavlja vprašanje, kdo bi bil lahko kupec?  V zadnjih letih večje površine kmetijskih zemljišč redno kupuje Kanadski pokojninski fond, ki je že kupil 51.700 hektarjev veliko farmo in za njo odštel 120 milijonov kanadskih dolarjev. Ta sklad ima v načrtu nove dokupe farm v skupni vrednosti dodatnih 500 milijonov kanadskih dolarjev.

Še vedno pa se največ kupcev za kmetijska zemljišča in farme najde prav med ostalimi farmarji. Med letoma 2011 in 2016 je število farmarjev v Kanadi upadlo za šest odstotkov na 193.500, povprečna velikost farme pa je narasla iz 350 na 370 hektarjev. Povprečna starost lastnika farme pa je 57 let. 

In kaj je pripeljalo lastnika do tega, da prodaja to, kar sta z ženo ustvarjala celo življenje?  Sam še vedno dela na posestvu, a pravi, da vse bolj razmišlja o počitku, otroci in vnuki pa nimajo pravega interesa za kmetovanje. Naslednik Tony uživa v letenju z lastnim letalom, sam sestavlja motorje in jih tudi vozi. Rad bi tudi obiskal sestro v Franciji, ki ima tam vinogradniško posestvo.

Lastnik tega ogromnega posestva je mnenja, da prodaja daleč najcenejše kultivirano kmetijsko zemljišče v Kanadi. Ter dodaja, da se farmarji ne zavedajo, da je od leta 2000 do 2013 cena kmetijskih zemljišč rasla za osem odstotkov letno. V posameznih letih je rast dosegla tudi 20 odstotkov, v letu 2018 pa se je umirila na šestih odstotkih. Razlog za tako rast je bila v večjih zaslužkih farmarjev in večjem povpraševanju po hrani, predvsem iz Kitajske in Indije. Zato so se naložbe v kmetijska zemljišča izkazale za zelo donosne in bile v tem obdobju primerljive z naložbami v vrednostne papirje. 

Naslednik Tony pravi: »Mogoče bom  res vse skupaj prodal. Mene delo s kmetijskimi stroji še vedno zares veseli, samo nočem biti več vprežen 24 ur dnevno in vsak dan v tednu.«

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 24. Nov 2020 at 10:51

1647 ogledov

Prašičje farme v stolpnicah
Medtem ko se prizadevanja, da bi izboljšali pogoje reje in s tem počutje domačih živali v Evropi (vključno s Slovenijo) v zadnjih letih na srečo stopnjujejo, postaja ravnanje z živalmi v hitro razvijajočih državah, kot je npr. Kitajska, vse bolj brezčutno, neodgovorno in neskladno z osnovnimi načeli etike – vse z namenom „čim več za najnižjo ceno“. Poglejte kratek videoprispevek o kitajskih mastodontskih prašičjih farmah v nadstropjih. Prelistajte in s klikom na naslovnico naročite knjigo BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE. Vabljeni k nakupu. 

Thu, 12. Nov 2020 at 16:17

7226 ogledov

Nemški kmetje sporočajo »Zabava je končana"
Po poročanju kmetijskega medija Agrar Heute so se po vsej Nemčiji 11. novembra zbrale različne skupine kmetov in zahtevale  od svojih partnerskih mlekarn in klavnic, pod motom »Zabava je končana «, spremembe odkupnih cen. V prvem koraku kmetje zahtevajo: -          Za 1 liter mleka najmanj 15 centov več, -          Za 1 kg svinjskega mesa najmanj 50 centov več, -          Za 1 kg govejega  mesa najmanj 1  EUR  več, -          Za 1 kg  piščanca najmanj 20 centov več. Akterji – kmetje so opozorili, da so predvsem živinorejci eksistenčno ogroženi. Prihodki se morajo v bodoče, znotraj celotne pridelovalne, predelovalne in trgovske verige, pravično razdeliti. Medtem ko živilska industrija in trgovina  odlično posluje, se kmetje borijo za golo preživetje.  Organizacija je potekala pod okriljem Nemškega združenja rejcev mlečnih krav, delovnega združenja kmečkega  kmetijstva, Evropskega mlečnega združenja in neodvisnih kmečkih mlečnih proizvajalcev. Po podatkih organizatorjev, trenutna odkupna cena mleka ne pokriva ene tretjine stroškov, medtem ko stroški in obveznosti do kmetij ves čas rastejo. Kmetje so zahtevali od predelovalne industrije, da jemljejo trenutni položaj, zelo resno. O blokadah izdobav trenutno še ne razmišljajo. Zaradi zastojev klavniške industrije so rejci prašičev zahtevali takojšnje polno zasedenost klavnih linij. Klavnice naj bi delale tudi ob praznikih. Nemške klavnice so trenutno v velikem časovnem zaostanku, predvsem pri klanju prašičev. Po ocenah na zakol ta trenutek čaka skoraj 500.000 živali. Zastoj je nastal zaradi pandemije covid-19 in s tem povezanih izostankov klavniških delavcev z dela. Na trgu sladkorja in krompirja se zahteva strožja merila pri uvozu. Pri sadju in zelenjavi so združenja zahtevala pogodbeno določene cene, črtanje pogodbenih kazni, v primeru višje sile in strožja potrdila o izvoru surovin pri predelavi. Organizatorji so za 19. novembra napovedali nov obisk pri predelovalcih, kjer pričakujejo jasen odgovor in ne zgolj leporečenje. Naročite kmečki glas s klikom na spodnjo pasico, po telefonu na tel. št. 01 473 53 59 ali na e-naslov narocnine@czd-kmeckiglas.si in izkoristite privlačne naročniške ugodnosti.   

Fri, 16. Oct 2020 at 13:36

507 ogledov

Cene mleka v Eu se počasi pobirajo
Cene mleka v Eu se počasi pobirajo Poprečna odkupna cena mleka v 27 državah Evropske unije je v prvi polovici  leta 2020 padla za 7,5 % na 32,53 Eura za 100 kg mleka. Razlog za padec cen predstavlja, poleg sezonskega vpliva tudi epidemija Corona virusa.  Od junija do septembra pa so se  odkupne cene v povprečju dvignile za 2,8 %. Po podatkih, zbranih med 16 mlekarnami v Evropi je dosegla v  letošnjem avgustu  povprečna cena  za 1 kilogram mleka z 4,2% tolšče in 3,4% beljakovin  32,71 centa. Kar je predstavljalo le 0,2 centa več kot v  juliju in 0,51 centa več kot v maju.  Na tak način se je zaostanek za lansko letno  ceno minimalno zmanjšal. Francozi, so  se v  primerjavi cen najboljše odrezali. Najbolj izstopa cena dosežena pri Danone,   do 36,50 centov za kilogram, kmalu za njim pa je bili Lactalisu z 34,04 centa.   Povprečna odkupna  cena mleka  je v Nemčiji v juliju dosegla 33,2 centa  za kilogram.  Najslabše plačano mleko je bilo za 28,9 centa, najboljše pa za 36,7 centa za kilogram.  Najnižja cena je bila dosežena na severu  na Baltiških ravnicah, najvišja pa na področju alpskega področja v okolici Berchtesgardna. Razlika med najvišjo in najnižjo cene  znaša kar 21% .  Ta razlika je konstantna vsa leta.  Nemški   potrošnik očitno  ceni kvalitetno alpsko mleko in  je zanj tudi pripravljen   plačati.

Mon, 12. Oct 2020 at 13:12

325 ogledov

Argentina dovolila gensko spremenjeno pšenico
Argentina dovolila  gensko spremenjeno pšenico Argentina je kot prva na svetu dovolila setev in uporabo gensko spremenjene pšenice. Odločitev je bila sprejeta s  pridržkom, ki uporabo dovoljuje le ob pogoju, da to potrdi tudi   Brazilija, ki  je največji kupec Argentinske pšenice. Kot poroča Argentinsko ministrstvo za znanost je govora o gensko spremenjeni pšenici, ki je tolerantno na sušo.  Nova sorta, pod imenom »Event« je bil  razvita v skupnem  projektu  državnega razvojnega  inštituta in  podjetja Biceres. Pri razvoju jih je vodilo dejstvo, da se čedalje pogosteje pojavljajo suše, ki pri rastlinah povzročajo stres in s tem manjši pridelek. Nova  na sušo odporna sorta, pa naj bi omogočala  bolj sigurne  žetve.  Bioceres poroča, da naj bil bila žetev gensko spremenjene pšenice, v sušnih razmerah za petino  višja, kot pri navadni pšenici. Ta prednost ne bo zagotovila le  sigurnih žetev, temveč  bo  posredno varovala  tudi naravo. Z uporabo te vrste bo potrebno sejati pšenico, na manjših površinah. Kmetijski sektor je  reagiral z mešanimi občutki. Kmetje so zaradi višjih pridelkov, tudi v času suše navdušeni.  Tehnologija pridelave gensko spremenjene pšenice je enaka kot pri normalni pšenici. Obstaja pa vprašanje, kako med seboj ločiti pridelavo obeh vrst pšenice. V primeru mešanja obeh vrst pšenice, bi lahko prišlo do težav pri izvozu, saj  v ostalih državah, gensko spremenjena pšenica še ni dovoljena. Argentina velja za zanesljivega dobavitelja kmetijskih izdelkov. V kolikor pa bi prišlo do nečistih dobav različnih  sort, pa bi lahko nastala večja  škoda, kot je dejanska korist. V bodoče bodo morale biti proizvodnje linije strogo ločene tako, da bodo kupci dobili to kar so želeli. Za sedaj le redki hočejo imeti gensko spremenjeno pšenico.

Tue, 6. Oct 2020 at 15:30

360 ogledov

Slovenske avtohtone pasme
V Sloveniji imamo 13 avtohtonih pasem domačih živali, za katere si prizadevamo, da se bodo ohranile tudi v prihodnje. Te pasme predstavljajo del kulturne dediščine. V času hitrega razvoja kmetijstva, so te živali skoraj izumrle. Z načrtnim programom v zadnjih desetih letih, pa smo jih uspeli rešiti. Skupna značilnost avtohtonih pasem je velika prilagojenost tršim življenjskim razmeram. Te živali so odpornejše na bolezni,  v večini primerih si najdejo hrano skoraj same. Rejci so se izkazali kot izredni ljubitelji in zaščitniki  narave, saj jih pri njihovem  delu ne vodi motiv po zaslužku, ampak ohranjaje tradicije in lokalne posebnosti. Ko boste naslednjič na pašniku prepoznali eno od avtohtonih pasem, se boste zavedali, da te živali predstavljajo živ muzej na prostem. Kaj bi se zgodilo, če bi človek spustil na prosto vse domače živali? Večina živali bi hitro odmrla, preživele bi pretežno le avtohtone živali. Kmečki glas predstavlja koledar za leto 2021:  Slovenske avtohtone pasme. Poleg koledarja, kjer so za vsak mesec predstavljene živali v sliki in besedi, so na voljo tudi video filmi z njihovimi predstavitvami, dosegljivi preko QR kode. Koledar kot ga še ni bilo, sledi pa tudi koledar traktorjev 2021, prav tako z video vsebino. ZA NAROČANJE klikni na naslov SLOVENSKE AVTOHTONE PASME   

Wed, 23. Sep 2020 at 14:41

709 ogledov

Cena pšenice že 195 € za tono
Cena pšenice že 195 € za tono Poročali smo že, da je cena prečnice na mednarodnih trgih, takoj po žetvi pričela rasti.  Ponekod je že dosegla  pet mesečni cenovni vrh. Rusija, katera se vse bolj uveljavlja kot resna pridelovalka žit je imela na področju Črnega morja   odlično letino in njena pšenica v izvozu dosega ceno 194 € za tono.  V Francoski izvozni luki Rouen, pa so natovarjali  pšenico po 195€ za tono. Drugače je bila   količinska letnina v Franciji, zaradi manjših zasejanih površin, slabša kot preteklo leto. A Francija  še vedno ostaja glavna Evropska žitnica, do sedaj so prodali v tujino 1,2 milijona ton pšenice in 826.000 ton ječmena. Letos so se kot izvoznice pšenice  izkazale Latvija, Litva, Poljska in  Bolgarija. Vse naštete so v tujino prodale več ko Nemčija,  ki je prodala  »le« 146.000 ton plečnice in 279.000 ton ječmena.     Za do  sedaj najdražjo,  se   je izkazala Ameriška pšenica, ki je v posameznih transakcijah  dosegla ceno 209 € za tono.   Razlog za dvig cen leži     v  večjem povpraševanju Kitajske in  slabših letinah  pšenice v Franciji, Angliji in tudi v Ukrajini.  V slednji so imeli v letošnjem letu pozebo in kasneje še sušo. V Ukrajini imajo zaradi suše, še  vedno velike težave z setvijo ozimnih žit. Zemlja je enostavno presuha. Setev ozimnih žit normalno poteka v pričetku septembra. Velik del kmetovalcev še vedno  ni pričel z setvijo. Tudi cene na notranjem Evropskem trgu, na terminskem trgu so  že dosegle 195 € za tono pšenice, v primerjavi  s prejšnjim tednom je cena  zrastla za 7 €. Glavni kupci za  vse žitarice so Kitajska, Alžirija, Saudska Arabija in Filipini, kakor tudi Tunis, Maroko in Jordanija. Cene se menjajo vsak dan  in so vedno v odvisnosti od ponudbe in povpraševanja.  Visoke cene žitaric pri največjih  izvoznikih in  kupcih  se velikokrat   ne preslikajo  na manjše trge.  V naši neposredni bližini sta imela tako Hrvaška, kot Madžarska dobro letino žitaric, kar tudi vpliva na nižjo ceno pri nas.    
Teme
kanada kmetijska zemljišča

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

100 milijonov evrov za farmo v Kanadi