Po podatkih nemškega spletnega portala Agrar Heute cene za rezan les v Nemčiji letošnjo pomlad neprestano strmo naraščajo. Lesnim predelovalnim obratom, pred vsem pa žagam, se pišejo zlati časi. Gradbeni les se iz tedna v teden draži. Toda od rekordnih cen imajo lastniki gozdov bore malo. Nemški lastniki gozdov pozivaju k »štrajku motork«. Lastniki gozdov si želijo pravičnejšo razdelitev prihodkov, zato so se v medijih že pojavili odkriti pozivi » Ustavite motorke, pustite drevesa stati«. Poleg domačega gradbenega trga cveti tudi trg v ZDA in na Kitajskem.  »Cena za hlodovino raste prepočasi«, pravijo jezni lastniki gozdov in nadaljujejo: »Z našo surovino se ustvarjajo dodatni dobički, lastniki gozdov od tega nimamo nič ...« Cena za  hlodovino, poškodovano v suši ali lubadarju, dosegajo 70 do 75 € za kubični meter. Rezani les pa kasneje dosega večkratnik  vhodne cene. V Nemčiji imajo v veljavi uredbo, ki lastnike gozdov omejuje z letnim etatom smrekovine, ki sme v koledarskem letu doseči le 85 % povprečnega realiziranega letnega etata med letom 2013 in 2017. Ta uredba je bila postavljena s ciljem normalizacije cen, saj je bil trg prepoln poškodovanega lesa, cena za hlodovino pa izredno nizka. Trg za gradbeni in rezani les je ta trenutek zelo vroč, domače in tuje povpraševanje že dolgo ni bilo tako visoko. Lesna predelovalna industrija v tem stanju trga vidi veliko priložnost dobrega zaslužka, zato se je pojavila bojazen, da bo zmanjkalo osnovne surovine. Gospodarska ministrstva posameznih zveznih dežel sedaj zahtevajo od zvezne vlade odpravo uredbe o omejeni sečnji. Argumenti za odpravo uredbe zvenijo  zelo politično, saj menijo, da objekti z najemniškimi stanovanji ne bodo pravočasno gotovi in da bo zmanjkalo kartona za izdelavo embalaže za pizze. Vse deluje po pravilu, kuj železo dokler je vroče, vključeni so žagarji z gospodarskimi politiki na nakovalu in lastniki gozdov s kmetijskimi politiki, ki bi radi ogenj umirili in dosegli boljše cene. Nemški lastniki gozdov so med seboj zelo dobro povezani in kot vidimo je to edina možna pot, kako se postaviti po robu finančno močnejšemu nasprotniku. VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.   

Pred 40 leti Kitajska ni imela težav s preskrbo s svežim mesom. Takrat je bila ta država trdno v rokah komunistične oblasti in v primerjavi z ostalim svetom mesa skoraj niso jedli. V zadnjih dvajsetih letih, se je z razvojem gospodarstva močno dvignil tudi življenjski standard skoraj vsega prebivalstva in ljudje so pričeli jesti tudi meso. Kitajska ima skoraj 1,4 milijarde prebivalcev in če bi vsak od njih pojedel v povprečju le 30 kilogramov mesa na leto, bi to predstavljalo 42 milijonov ton mesa! Številke so nepredstavljive. Če bi šli po stopinjah Nobelovca Konrada Lorenza in njegovega dela »Sedem smrtnih grehov človeštva«, bi na Kitajskem našli » kar nekaj grehov, vključno z glavnima,  prenaseljenostjo in onesnaženostjo. Na Kitajskem je povpraševanje po mesu veliko in zato v bližini mesta Nanyang  gradijo največjo prašičjo farmo na svetu. Na površini 180 hektarjev gradijo šest nadstropne prašičje hleve, v vsakem naj bilo prostora za 5.000 plemenskih svinj. Skupna kapaciteta celotne farme naj bi znašala 105.000 plemenskih svinj in letnim proizvodnim ciljem 2,1 milijona prašičev. Del kompleksa bo zajemal tudi tovarno močnih krmil in klavnico.  V tovarni močnih krmil predvidevajo sterilizacijo vseh vhodnih surovin, kar naj bi zmanjšalo možnost kontaminacije. Kitajska je imela v letu 2019 resne težave z afriško prašičjo kugo, takrat se je stalež živali zdesetkal. Kljub strogi organizaciji se je pojavil drugi val afriške prašičje kuge.  V hlevih bodo filtrirali zrak, temperatura živali se bo vse čas samodajno merila s pomočjo infrakamer. Vsi preventivni ukrepi za zaščito živali zahtevajo večja vlaganja v strojno opremo farme. Analitiki predvidevajo, da se lahko praksa gradnje prašičjih več nadstropnih farm razširi po drugih azijskih državah. Kitajci menijo, da so več nadstropne farme boljša rešitev, saj se za gradnjo porabi manj zemljišč, varnostne ukrepe za preprečitev širjenja bolezni pa so ponovno zaostrili. Kako je z delovno silo in ekologijo ne komentira nihče. Slišati pa je, da morajo zaposleni živeti znotraj kroga farme. V Evropi večnadstropne farme nimajo možnosti iz razloga nestrinjanja različnih socialnih združenj, dobrobiti živali, kakor tudi visokih stroškov investicije, da o vplivih na okolje ne govorimo. Cilji skupne Evropske kmetijske politike pravi, da bomo jedli manj mesa, a bo to bolj kakovostno. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Tako visoko cena oljne ogrščice še nikoli ni skočila. V športnem jeziku bi lahko dejali, da je ponovno dosežen svetovni rekord. Ta cena velja na mednarodnem trgu in velja za blago na zalogi. V terminski borzi, kjer trgujejo že  z letošnjo-bodočo žetvijo, pa  je cena dosegla 515 € za tono. V zadnjem tednu je cena skočila za 11 € na tono. Očitno je prostora za dvig cene še zelo veliko. Osnovni razlog za tak skok cen, leži po poročilu Ameriškega ministrstva  USDA v  zmanjšanih svetovnih zalogah. Oljna ogrščica  je skoraj povsod že pošla.  Gledano na daljši rok, so se v zadnjih dveh letih skupne svetovne zaloge oljne repice zmanjšale za  polovico. Tudi evropska agencija  za spremljanje poljščin MARS je  ponovno znižala napoved  o višini letošnjega pridelka oljne ogrščice. Zimski  mraz in slana  sta napoved zmanjšala za 300.000 ton na 16,46 milijona ton. In taka napoved je v Evropi resno oddaljena  od rekordne letine  leta 2014 in 2018,  ko je  pridelek presegel 18, drugič pa  22 mio ton.  Na tak način bo Evropa ostala veliki kupec na svetovnem trgu, kjer velika uvoznika Kitajska in  Japonska   na veliko trgujeta.  Največja svetovna izvoznica oljne ogrščice je imela v preteklem letu  relativno  slabo letino, a še ta je bila hitro prodana na  Kitajsko.  Ocena Kanadskega ministrstva za kmetijstvo je, da bodo njihovi kmetje povečali setev oljne repice na dodatnih 300.000 hektarjih na skupno 8,7 milijona hektarjev.   Setev naj bi  bila opravljena s poletno oljno repico, vrste Canola, a setev zamuja, saj  so tla v Kanadi presuha.   Pri tem je potrebno naglasiti, da je Kanadska vrsta Conola kvalitetnejša, saj vsebuje manj kislin in glokosinatov tako, da je  olje teh rastlin lažje prenaša cvrtje na  zelo visokih temperaturah. Težave s trdo zemljo imajo tudi v ZDA, kjer tudi ne morejo pričeti z setvijo. In po vsem tem, je zaključek blagovnih borz popolnoma razumljiv. Cene navzgor, v ponovnem pričakovanju rekordov. Priročnik POLJŠČINE - pridelava in uporaba  Prelistajte in naročite s klikom na naslovnico. 

V  pregledu stanja svetovnega trga žit se nič ne zdi nemogoče. Cene od zadnje žetve na severni polobli rastejo že skoraj  nepretrgoma. Po zadnjih podatkih se je cena v ponedeljek za pšenico ustavila tik pred 250 evri za tono. Tudi cena za prihodnjo - letošnjo žetev pšenice je na rekordnem nivoju, in sicer 226 evrov za tono. Točnega razloga za tako visoko kotiranje cen ne zna natančno razložiti nihče. Imajo pa trgovci občutek, da bo glede na povpraševanje ponudba nižja, kot se je pričakovalo. To potrjujejo tudi Kitajski uvozniki, ki so za nove dobave žit, pripravljeni seči vedno globje v žep. Na dvig cen naj bi vplivala tudi informacija o škodi na pšeničnih posevkih zaradi nedavne zmrzali.   Na Hamburški izvozni luki je cena za krušno pšenico dosegla že 249 evrov, kar je 30 evrov več kot v začetku aprila.  Tudi cena koruze je ponekod že dosegla 250 evrov za tono. Po podatkih USDA (Ameriško ministrstvo za kmetijstvo) so ameriški kmetje, do sedaj posejali 17 planiranih površin koruze, petletno povprečje v istem času pa je znašalo 20 %.    Ocena stanja ameriške zimske pšenice je bilo ovrednoteno kot dobro ali zelo dobro v 49 %, prejšnji teden pa je bila ta ocena še pri 53 %. In prav majhna razlika v oceni stanja lahko  vzbudi sum, da so posevki utrpeli več zimske škode, kot je bilo pričakovati.   Cena za oljno repico je kotirala pod rekordnim nivojem z 586 evrov za tono, nova žetev pa pri 500 evrih. Cena na lokalnih manjših trgih v Nemčiji je pri pšenici z 13 % beljakovin v povprečju dosegla 208 evrov. Razpon cen je bil zelo velik in je znašal od 185 do 229 evrov  za tono. Vse kaže, da se bo cenovno razburljivo leto z dvigom cen za žitarice nadaljevalo. VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Po poročilo Agrar heute se je do kraja spremenil položaj prašičerejcev  v ZDA. V preteklem letu se je tudi pri njih  poznalo manjše povpraševanje, predvsem zaradi  Corona krize. Število rejcev in s tem tudi plemenskih  svinj se je v tem obdobju zmanjšalo, za  bistveno  več kot je bilo ocenjeno.  Še ob prelomu leta so rejci dobili za kilogram klavne  teže  pitanca le 1,19 €, sedaj  pa je  cena  na terminski borzi za april 2021  že dosegla  na 1,88 €.   Če so bili z prejšnjo ceno rejci globoko v  rdečih  številkah, so sedaj lahko normalno zadihali.   Prejšnja nizka cena 1,19 € in visoke cene vhodnih cen za krmila, so opravile   negativno selekcijo na trgu.  Kdor je vztrajal lahko sedaj normalno diha.  Trenutna cena je najvišja v zadnjih sedmih letih.  Klavnice so sedaj v borbi za vsakega prašiča. Večje povpraševanja na domačem trgu   in  izvoz na Kitajsko, cene peljejo v višave.  Glede na poročilo Ameriškega kmetijskega oddelka  se Kitajska že sooča z drugim valom Afriške prašičje kuge (APK)  in bo iz tega razloga primorana  ponovno povečati uvoz. Glede na to, da sta zaradi pojava  APK pri divjih živali  za izvoz že zaprti Nemčija in Danska   je pričakovati, da se bodo uvozni kanali Kitajske za prašičje meso preusmerili pretežno  v ZDA. Število prašičev v ZDA je v preteklem letu padlo za 5 %.  Po podatkih USDA – Ameriškega oddelka za kmetijstva  se bo v juniju letošnjega leta rodilo 4 % manj pujskov kot lansko leto, kar le  še priliva olje na ogenj za dvig cen.  Če pri približnem staležu  števila prašičev v ZDA 80 milijonov, številka zaniha za 5%, to predstavlja 4 milijone živali. Ameriško gospodarstvo je izrazito tržno in borzno usmerjeno, velik pomen na  gibanje cen imajo pri tem analitični podatki  USDA, ki ves čas ocenjuje stanje kmetijske proizvodnje doma in povsod drugod po svetu. Ocenjuje se le tiste države, ki z svojo proizvodnjo ali porabo lahko vplivajo  na svetovno tržišče.  Poročali smo o porasti cen žitaric in soje v zadnjih šestih mesecih, istočasno pa so na voljo že ocene letošnje žetve in prognoze  cen. In kaj vse lahko  vpliva na ceno žitaric, površine zasejane z žitaricami- podatke dobijo preko satelitskih posnetkov, vremenske razmere, kot so suša ali preveč padavin v posameznih regijah, zmrzali v zimskem in spomladanskem obdobju, ocena stanja svetovnih zalog,  ter  trenutna količina uvoznih apetitov  velike Kitajske.  

Peščeni vihar na Sueškem prekopu je zavrtel kontejnersko ladjo Evergreen okrog njene osi tako, da je 225.000 ton težka in 400 metrov dolga ladja nasedla na peščenem dnu. S tem se je ustavil promet na temu strateško pomembnemu prekopu, preko katerega gre kar 12 % vse svetovne trgovine. Reševanje ladje bo trajalo kar nekaj dni, dovolj, da bi lahko zamajalo cene nekaterih pomembnih surovin. Kanal je pomemben tudi za prevoz nafte. Letno prečka Suez več kot 19.000 prekooceanskih ladij. Kar 193 kilometrov dolg in 24 metrov globok kanal ladje prečkajo po določenem, v naprej rezerviranem voznem redu. Trenutno je pred vhodom zasidranih več kot 100 ladij, kar že predstavlja dvodnevno zamudo.  V kolikor bo reševanje trajalo dalj časa, bo to imelo vpliv na transportne stroške in na ceno nekaterih osnovnih surovin.