Vreme Naročite se
Nemški kmetje sporočajo »Zabava je končana"
Organizatorji so za 19. novembra napovedali nov obisk pri predelovalcih, kjer pričakujejo jasen odgovor in ne zgolj leporečenje.  
Tevž Tavčar
Kmečki glas

Četrtek, 12. november 2020 ob 16:17

Odpri galerijo

Po poročanju kmetijskega medija Agrar Heute so se po vsej Nemčiji 11. novembra zbrale različne skupine kmetov in zahtevale  od svojih partnerskih mlekarn in klavnic, pod motom »Zabava je končana «, spremembe odkupnih cen.

V prvem koraku kmetje zahtevajo:

-          Za 1 liter mleka najmanj 15 centov več,

-          Za 1 kg svinjskega mesa najmanj 50 centov več,

-          Za 1 kg govejega  mesa najmanj 1  EUR  več,

-          Za 1 kg  piščanca najmanj 20 centov več.

Akterji – kmetje so opozorili, da so predvsem živinorejci eksistenčno ogroženi. Prihodki se morajo v bodoče, znotraj celotne pridelovalne, predelovalne in trgovske verige, pravično razdeliti. Medtem ko živilska industrija in trgovina  odlično posluje, se kmetje borijo za golo preživetje.  Organizacija je potekala pod okriljem Nemškega združenja rejcev mlečnih krav, delovnega združenja kmečkega  kmetijstva, Evropskega mlečnega združenja in neodvisnih kmečkih mlečnih proizvajalcev.

Po podatkih organizatorjev, trenutna odkupna cena mleka ne pokriva ene tretjine stroškov, medtem ko stroški in obveznosti do kmetij ves čas rastejo. Kmetje so zahtevali od predelovalne industrije, da jemljejo trenutni položaj, zelo resno. O blokadah izdobav trenutno še ne razmišljajo.

Zaradi zastojev klavniške industrije so rejci prašičev zahtevali takojšnje polno zasedenost klavnih linij. Klavnice naj bi delale tudi ob praznikih. Nemške klavnice so trenutno v velikem časovnem zaostanku, predvsem pri klanju prašičev. Po ocenah na zakol ta trenutek čaka skoraj 500.000 živali. Zastoj je nastal zaradi pandemije covid-19 in s tem povezanih izostankov klavniških delavcev z dela.

Na trgu sladkorja in krompirja se zahteva strožja merila pri uvozu. Pri sadju in zelenjavi so združenja zahtevala pogodbeno določene cene, črtanje pogodbenih kazni, v primeru višje sile in strožja potrdila o izvoru surovin pri predelavi.

Organizatorji so za 19. novembra napovedali nov obisk pri predelovalcih, kjer pričakujejo jasen odgovor in ne zgolj leporečenje.

Naročite kmečki glas s klikom na spodnjo pasico, po telefonu na tel. št. 01 473 53 59 ali na e-naslov narocnine@czd-kmeckiglas.si in izkoristite privlačne naročniške ugodnosti. 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 26. Feb 2021 at 13:23

165 ogledov

Cene žita divje navzgor, premik tudi pri prašičih
Pšenica 240 €/t In cene rastejo in rastejo. Evropska pšenica je trenutno že prekoračila  240 € za tono.  Tudi cene za koruzo, sojo  in oljno repico  se višajo, koruza je  že presegla 230 €, oljna repica  360 € za tono.  Vse cene so na rekordnem  večletnem nivoju.  Razlog za dvig cen, je poleg že znanega rekordnega povpraševanja  Kitajske, izvoznih carin Rusije in Južne Amerike, po  novem  arktični mraz, ki je zajel ZDA.   Ozimna žita na  področjih, ki jih je zajel hud  mraz, niso dovolj dobro prekrita s snegom, rastline so direktno izpostavljene mrazu, kar lahko napoveduje več škode kot običajno.   Mraz  je v ZDA ohromil promet,  nekatere reke so zamrznile, prišlo je tudi izpada električne energije. Krmni ječmen je v  Hamburgu dosegel 205 € za tono, medtem ko je bil  v vzhodni Nemčiji le 185 € za tono. EU komisija poroča, da so Evropski izvozniki do 14.2. 2021 izvozili 20 % manj pšenice, kot v preteklem letu.   Končno  pozitivni premiki tudi  pri  prašičih V Nemčiji je na trgu s prašiči prvič po več kot enem letu prišlo do premika navzgor. Cena za  svinjske  polovice je v zadnjem tednu poskočila za 9 centov. Ponudba klavnih živali še vedno pada , kar je  imelo za posledico dvig cen in sedaj znaša 1,25 €/ kg za razred S. .   Cena  je zrastla tudi v okoliških državah.  Cena za 28 kilogramske tekače  je dosegla 35,55 €/ kos, še  nekaj mesecev nazaj  pa je bila  le  malenkost nad 20 €/ kos.       

Tue, 19. Jan 2021 at 12:02

405 ogledov

Pšenica 234 EUR za tono, koruza 215 EUR za tono, soja ...
Cena pšenice je v Franciji, pretekli teden dosegla 234 evrov za tono, kar  je več kot v sušnem letu leta 2018 in najvišja cena po letu 2013. Voda na mlin za visoke cene prav gotovo predstavljajo izvozne Ruske in Argentinske  omejitve. Kadar gredo cene v nebo, na borzi pravijo, da so bikovskem obdobju.  In sedaj smo prav gotovo v tem položaju. Očitno medvedi spijo zimsko spanje. Medvedje stanje  predstavlja obdobje padajočih cen. Rusija je kljub rekordni letini pšenice uvedla izvozni davek, katerega vpeljuje, ker želi imeti cene prehranskih izdelkov, v času epidemije pod kontrolo.  Prvotna višina izvozne carine  naj bi s 1. 3. 2021  znašala 25 evrov, sedaj pa je govora celo 50 evrov na tono pšenice.  Ocena skupne svetovna porabe pšenice je bila ponovno dvignjena  za 1,7 mio ton na 759 mio ton, predvsem zaradi večje porabe  v živinoreji   tako na Kitajskem, kot  v Evropi. Rusija še v času komunizma kmetijsko zaostala država, je z rekordno letino pšenice  izvozila  kar 39 mio ton. Celotna žetev je navrgla skupaj kar 83 mio ton pšenice. Slabe vremenske razmere v južni Ameriki, kjer je  zaradi suše, žetev znatno slabša od povprečja, so le razlog več, da cene žitaric in soje rastejo.  Največji spremembi na trgu  s kmetijskimi proizvodi, v zadnji  dvajsetih leti predstavljata  Rusija, kot velika izvoznica in Kitajska, ki zaradi naraščajočega standarda celotnega prebivalstva,  vsako leto ruši  uvozne rekorde. Rusija je pred kratkim postala uvozno neodvisna tudi pri prireji prašičjega mesa. Kitajska veliko investira v razvoj  domačega kmetijstva in širitvi svojih Afriških »kolonij«, kjer kupuje ali dolgoročno najema kmetijska zemljišča. Tudi cena koruze je znatno poskočila, saj je v Evropi dosegla že 215 evrov za tono. Stanje  zalog po vsem svetu je bilo ocenjeno kot najnižje v zadnjih osmih letih.  Tudi prognoze  za letošnjo letino so se  zmanjšale , tako v ZDA kot v Braziliji.   Cene za  koruzo so poskočile tudi iz razloga, ker je Ameriška administracija zavrnila predlog naftnih rafinerij, da se ukine  mešanje  naftnih derivatov z  etanolom. Le te bi si  želele zmanjšati  svoje stroške,  zaradi visokih cen koruze  in soje iz katerih se pridobiva etanol in sojino olje. Istočasno pa še vedno  ne pojenja povpraševanje  Kitajske, tako po soji, kot po koruzi.   Glede na leto 2020  je samo pri soji na Kitajskem poskočil uvoz za 13 odstotkov. Razlog za tako velik skok predstavlja  povečana in skoraj do kraja sanirana Kitajska prašičereja.

Mon, 4. Jan 2021 at 13:56

204 ogledov

Vremenska napoved  in spletni Kmečki glas
Vremenska napoved  in spletni Kmečki glas Kmetijstvo je  tovarna na prostem in je ves čas odvisno  od vremena. Pred odhodom na njivo, travnik, sadovnjak  ali  vinograd, je dobro poznati vremensko napoved. Od sedaj lahko  preko spletnega Kmečkega glasa  spremljate vremensko kmetijsko napoved za vse  Slovenske regije. S  pritiskom na  ikono VREME vas postavi na spletno stran Agencije za okolje in prostor.  

Tue, 29. Dec 2020 at 13:26

302 ogledov

Brexit igra časa, živcev in denarja
Brexit – sporazum o izstopu  Velike Britanije iz Evropske unije je sprejet na nivoju obeh pogajalskih skupin. Sedaj sledi še politično potrjevanje v obeh parlamentih. Naloga evropske pogajalske skupine ni bila lahka. Evropski pogajalci niso smeli Britancem trdo zapreti vrat. Interes obeh strani je bil ohraniti normalne odnose in prosto trgovino.   Zaključek pogajanj je prinesel sklep, da v trgovini ne bo restrikcij, ohranja se prosta trgovina, brez izvoznih kvot in carin.  S 1. januarjem 2021 se bo med EU in Veliko Britanijo zaključil prost pretok ljudi, blaga, uslug in kapitala. Britanski izvoz se bo na mejah Evropske unije štel kot uvoz iz tretjih in ne Evropskih držav. Prav ta status bo znatno povečal stroške mejne administracije. Po pričakovanju Nemškega ministrstva za kmetijstvo in prehrano, naj bi skupni dodatni stroški mejnih  inšpekcij, administracij, špedicij znašali okoli 10 odstotkov vrednosti blaga. Ti stroški bodo lahko takoj po 1.januarju 2021 še višji, saj sistem prehoda meja še ne bo dobro vpeljan.   Prosti carinskih dajatev naj bi bili vsi proizvodi s poreklom proizvodnje v Veliki Britaniji. Določila o izvoru porekla  blaga, sta obe strani pustili  za bodoče  odprta, saj  je v trgovskemu dogovoru zapisano, da si bosta ob strani prizadevali za skupno postavitev novih pravil. Grenak priokus je pri ribiškemu dogovoru. Evropski ribiči  bodo v naslednjih petih letih in pol zadržali le 75 % sedanjih ribjih kvot. Po preteku prehodnega obdobja pa bosta morali obe strani ponovno sesti za pogajalsko mizo. Ta dogovor predstavlja velik udarec za Evropsko ribištvo. Dogovor je bil sklenjen v zadnjem trenutku in ima iz tega razloga lahko kar nekaj pomanjkljivosti. Možni razpleti v bodoče lahko predvidevajo politično zavrnitev sporazuma ali pa zaradi obširnega 1250 strani obsežnega gradiva, katerega je potrebno prebrati in razumeti v sedmih dnevih, ponovno prestavitev sprejema. Poslanci so tem času na novoletnih počitnicah in po navadi nimajo velike želje po branju. Na Britanskem trgu je v zadnjih letih z svojimi vini prisotna tudi Kmetijska zadruga Goriška brda, njihov direktor Silvan Peršolja pravi, da tudi sami ocenjujejo da bodo višji stroški mejne administracije dosegle 10 % vrednosti blaga. Od vseh zunanjih trgov Goriške  zadruge beleži v letošnjem letu, zaradi epidemije covid-19, prav Britanija daleč največji upad prodaje. Padec prodaje je rezultat zaprtja gostinskih lokalov. Britanija bo imela očitno istočasno  kar dve  katastrofi - zdravstveno in brexit. Promet Slovenije z Anglijo na področju kmetijskih in prehranskih izdelkov ni prav bogat, v  devetih mesecih letošnjega leta smo izvozili za 23 mio €, uvozili pa za 18 mio €. Po vsej verjetnosti  smo v Evropi dobili še en sporazum, ki bo v naslednjih  desetih letih skrbel za zaposlenost evropskih uradnikov.    

Tue, 29. Dec 2020 at 12:10

2391 ogledov

[ZGODBE O USPEHU] Prenovljena Šenkova domačija
Poglejte kratko videopredstavitev domiselno prenovljene Šenkove domačije z Jezerskega, na kateri so težke pogoje, povezane z nekoč staro, zanemarjeno hišo, ki je bila zgrajena v daljnem letu 1521, spretno prebrodili in stavbo z okolico preoblikovali v trženjsko zanimivo oziroma priljubljeno turistično kmetijo. Na ekološki kmetiji, ki jo odlikuje certifikat ZELENI KLJUČ, navduši pa reja slovenskih avtohtonih pasem, danes idiličnost življenja v naravi v zavetju srednjeveškega kmečkega dvorca ponosno delijo z očaranimi gosti in zadovoljnimi domačimi živalmi. VREDNO OGLEDA. Če načrtujete sanacijo tehničnih in likovnih poškodb zgradb, popravilo hišnega podstavka, zunanjih sten, fasade, strehe ali druga podobna opravila, ne spreglejte knjige PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB slovenske avtorice, arhitektke in profesorice Žive Deu. Vabljeni k nakupu. 

Mon, 14. Dec 2020 at 07:52

534 ogledov

Kadavri v  človeški prehrani
Star poster za preprečevanje prašičje kuge. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji so se tudi borili proti različnim živalskim boleznim. Poster je opozarjal kmete, naj ne dajejo poginulih prašičev Romom, saj le ti jedo mrhovino.   Na koncu na pašnikih ostanejo deli prašičjega mesa, preko katerih se okužijo domači prašiči. Na posterju je prikazano romsko šotorsko naselje in romski starešina pri razkosavanju  prašičjega kadavra, v nadaljevanju pa ostanke mesa jedo domači prašiči in druge  živali. Za današnje čase nerazumljive prehranske navade, katere priča sem bil tudi sam na obvezni praksi v tretjem letniku Biotehnične fakultete smer živinoreja leta 1984. Na prašičji farmi pri Kočevju so Romi podrli ograjo in nezakonito odtujili dva prašičja kadavra. Za današnje čase nerazumljivo, a bilo je resnično.                                              
Teme
mleko prašičereja ZAKOL PRAŠIČEV

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Nemški kmetje sporočajo »Zabava je končana"