Vreme
Nemški kmetje sporočajo »Zabava je končana"
Organizatorji so za 19. novembra napovedali nov obisk pri predelovalcih, kjer pričakujejo jasen odgovor in ne zgolj leporečenje.  
Tevž Tavčar
Kmečki glas

Četrtek, 12. november 2020 ob 16:17

Odpri galerijo

Po poročanju kmetijskega medija Agrar Heute so se po vsej Nemčiji 11. novembra zbrale različne skupine kmetov in zahtevale  od svojih partnerskih mlekarn in klavnic, pod motom »Zabava je končana «, spremembe odkupnih cen.

V prvem koraku kmetje zahtevajo:

-          Za 1 liter mleka najmanj 15 centov več,

-          Za 1 kg svinjskega mesa najmanj 50 centov več,

-          Za 1 kg govejega  mesa najmanj 1  EUR  več,

-          Za 1 kg  piščanca najmanj 20 centov več.

Akterji – kmetje so opozorili, da so predvsem živinorejci eksistenčno ogroženi. Prihodki se morajo v bodoče, znotraj celotne pridelovalne, predelovalne in trgovske verige, pravično razdeliti. Medtem ko živilska industrija in trgovina  odlično posluje, se kmetje borijo za golo preživetje.  Organizacija je potekala pod okriljem Nemškega združenja rejcev mlečnih krav, delovnega združenja kmečkega  kmetijstva, Evropskega mlečnega združenja in neodvisnih kmečkih mlečnih proizvajalcev.

Po podatkih organizatorjev, trenutna odkupna cena mleka ne pokriva ene tretjine stroškov, medtem ko stroški in obveznosti do kmetij ves čas rastejo. Kmetje so zahtevali od predelovalne industrije, da jemljejo trenutni položaj, zelo resno. O blokadah izdobav trenutno še ne razmišljajo.

Zaradi zastojev klavniške industrije so rejci prašičev zahtevali takojšnje polno zasedenost klavnih linij. Klavnice naj bi delale tudi ob praznikih. Nemške klavnice so trenutno v velikem časovnem zaostanku, predvsem pri klanju prašičev. Po ocenah na zakol ta trenutek čaka skoraj 500.000 živali. Zastoj je nastal zaradi pandemije covid-19 in s tem povezanih izostankov klavniških delavcev z dela.

Na trgu sladkorja in krompirja se zahteva strožja merila pri uvozu. Pri sadju in zelenjavi so združenja zahtevala pogodbeno določene cene, črtanje pogodbenih kazni, v primeru višje sile in strožja potrdila o izvoru surovin pri predelavi.

Organizatorji so za 19. novembra napovedali nov obisk pri predelovalcih, kjer pričakujejo jasen odgovor in ne zgolj leporečenje.

Naročite kmečki glas s klikom na spodnjo pasico, po telefonu na tel. št. 01 473 53 59 ali na e-naslov narocnine@czd-kmeckiglas.si in izkoristite privlačne naročniške ugodnosti. 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 4. Jan 2021 at 13:56

138 ogledov

Vremenska napoved  in spletni Kmečki glas
Vremenska napoved  in spletni Kmečki glas Kmetijstvo je  tovarna na prostem in je ves čas odvisno  od vremena. Pred odhodom na njivo, travnik, sadovnjak  ali  vinograd, je dobro poznati vremensko napoved. Od sedaj lahko  preko spletnega Kmečkega glasa  spremljate vremensko kmetijsko napoved za vse  Slovenske regije. S  pritiskom na  ikono VREME vas postavi na spletno stran Agencije za okolje in prostor.  

Tue, 29. Dec 2020 at 13:26

184 ogledov

Brexit igra časa, živcev in denarja
Brexit – sporazum o izstopu  Velike Britanije iz Evropske unije je sprejet na nivoju obeh pogajalskih skupin. Sedaj sledi še politično potrjevanje v obeh parlamentih. Naloga evropske pogajalske skupine ni bila lahka. Evropski pogajalci niso smeli Britancem trdo zapreti vrat. Interes obeh strani je bil ohraniti normalne odnose in prosto trgovino.   Zaključek pogajanj je prinesel sklep, da v trgovini ne bo restrikcij, ohranja se prosta trgovina, brez izvoznih kvot in carin.  S 1. januarjem 2021 se bo med EU in Veliko Britanijo zaključil prost pretok ljudi, blaga, uslug in kapitala. Britanski izvoz se bo na mejah Evropske unije štel kot uvoz iz tretjih in ne Evropskih držav. Prav ta status bo znatno povečal stroške mejne administracije. Po pričakovanju Nemškega ministrstva za kmetijstvo in prehrano, naj bi skupni dodatni stroški mejnih  inšpekcij, administracij, špedicij znašali okoli 10 odstotkov vrednosti blaga. Ti stroški bodo lahko takoj po 1.januarju 2021 še višji, saj sistem prehoda meja še ne bo dobro vpeljan.   Prosti carinskih dajatev naj bi bili vsi proizvodi s poreklom proizvodnje v Veliki Britaniji. Določila o izvoru porekla  blaga, sta obe strani pustili  za bodoče  odprta, saj  je v trgovskemu dogovoru zapisano, da si bosta ob strani prizadevali za skupno postavitev novih pravil. Grenak priokus je pri ribiškemu dogovoru. Evropski ribiči  bodo v naslednjih petih letih in pol zadržali le 75 % sedanjih ribjih kvot. Po preteku prehodnega obdobja pa bosta morali obe strani ponovno sesti za pogajalsko mizo. Ta dogovor predstavlja velik udarec za Evropsko ribištvo. Dogovor je bil sklenjen v zadnjem trenutku in ima iz tega razloga lahko kar nekaj pomanjkljivosti. Možni razpleti v bodoče lahko predvidevajo politično zavrnitev sporazuma ali pa zaradi obširnega 1250 strani obsežnega gradiva, katerega je potrebno prebrati in razumeti v sedmih dnevih, ponovno prestavitev sprejema. Poslanci so tem času na novoletnih počitnicah in po navadi nimajo velike želje po branju. Na Britanskem trgu je v zadnjih letih z svojimi vini prisotna tudi Kmetijska zadruga Goriška brda, njihov direktor Silvan Peršolja pravi, da tudi sami ocenjujejo da bodo višji stroški mejne administracije dosegle 10 % vrednosti blaga. Od vseh zunanjih trgov Goriške  zadruge beleži v letošnjem letu, zaradi epidemije covid-19, prav Britanija daleč največji upad prodaje. Padec prodaje je rezultat zaprtja gostinskih lokalov. Britanija bo imela očitno istočasno  kar dve  katastrofi - zdravstveno in brexit. Promet Slovenije z Anglijo na področju kmetijskih in prehranskih izdelkov ni prav bogat, v  devetih mesecih letošnjega leta smo izvozili za 23 mio €, uvozili pa za 18 mio €. Po vsej verjetnosti  smo v Evropi dobili še en sporazum, ki bo v naslednjih  desetih letih skrbel za zaposlenost evropskih uradnikov.    

Tue, 29. Dec 2020 at 12:10

2215 ogledov

[ZGODBE O USPEHU] Prenovljena Šenkova domačija
Poglejte kratko videopredstavitev domiselno prenovljene Šenkove domačije z Jezerskega, na kateri so težke pogoje, povezane z nekoč staro, zanemarjeno hišo, ki je bila zgrajena v daljnem letu 1521, spretno prebrodili in stavbo z okolico preoblikovali v trženjsko zanimivo oziroma priljubljeno turistično kmetijo. Na ekološki kmetiji, ki jo odlikuje certifikat ZELENI KLJUČ, navduši pa reja slovenskih avtohtonih pasem, danes idiličnost življenja v naravi v zavetju srednjeveškega kmečkega dvorca ponosno delijo z očaranimi gosti in zadovoljnimi domačimi živalmi. VREDNO OGLEDA. Če načrtujete sanacijo tehničnih in likovnih poškodb zgradb, popravilo hišnega podstavka, zunanjih sten, fasade, strehe ali druga podobna opravila, ne spreglejte knjige PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB slovenske avtorice, arhitektke in profesorice Žive Deu. Vabljeni k nakupu. 

Mon, 14. Dec 2020 at 07:52

441 ogledov

Kadavri v  človeški prehrani
Star poster za preprečevanje prašičje kuge. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji so se tudi borili proti različnim živalskim boleznim. Poster je opozarjal kmete, naj ne dajejo poginulih prašičev Romom, saj le ti jedo mrhovino.   Na koncu na pašnikih ostanejo deli prašičjega mesa, preko katerih se okužijo domači prašiči. Na posterju je prikazano romsko šotorsko naselje in romski starešina pri razkosavanju  prašičjega kadavra, v nadaljevanju pa ostanke mesa jedo domači prašiči in druge  živali. Za današnje čase nerazumljive prehranske navade, katere priča sem bil tudi sam na obvezni praksi v tretjem letniku Biotehnične fakultete smer živinoreja leta 1984. Na prašičji farmi pri Kočevju so Romi podrli ograjo in nezakonito odtujili dva prašičja kadavra. Za današnje čase nerazumljivo, a bilo je resnično.                                              

Thu, 3. Dec 2020 at 15:39

748 ogledov

Farme krokodilov
Za vse živinorejce je težko predstavljivo, da v tropskem svetu farme krokodilov spadajo med živinorejsko dejavnost. Farme krokodilov so se pričele pojavljati povsod, kjer je imel krokodil svoj naravni habitat. Dejavnost se je pričela razvijati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, napredek pa doživela takoj, ko so posamezne države krokodila zaščitile. Zaradi prekomernega lova je bila ta živalska vrsta že na robu izumrtja. Nevarni plazilec Človek je preganjal krokodila iz varnostnih in ekonomskih razlogov. Krokodil lahko zraste tudi do sedem metrov v dolžino in doseže težo ene tone. Krokodil je popolni mesojedec in se človeka ne boji. Z svojo veliko čeljustjo in veliko okretnostjo, predvsem v vodi, človeka zlahka resno rani ali ga celo ubije. Ko je človek osvajal nova nenaseljena področja, je najprej poskrbel za svojo varnost in krokodila iztrebil. Krokodil je kmalu postal tudi žrtev načrtnega lova. Modna industrija že dolgo uporablja za svoje najbolj prestižne izdelke krokodiljo kožo. Čevlji, pasovi, predvsem pa damske torbice v najboljših izvedbah, so izdelane prav iz krokodilje kože. Dobrih narava ne spreminja Prostori za postavitve krokodiljih farm morajo biti v tropskih krajih ob vodi. Krokodil je mrzlokrvna žival, kar pomeni, da je njegova telesna temperatura odvisna od temperature okolice. Iz tega razloga se krokodili velik del dneva nastavljajo sončnim žarkom in na tak način dvigujejo svojo aktivnost. Ko temperatura pade pod 21 stopinj Celzija, se prenehajo prehranjevati. V celotni evoluciji se krokodil skoraj ni spremenil. Narava je očitno spoznala, da dobrih stvari ni potrebno spreminjati. Krokodil je v naravi na vrhu prehranske lestvice. Za kožo tudi 2000 evrov Nekatere krokodilje farme imajo organizirano tudi rejo plemenskih živali, druge zgolj organizirajo zbiranje krokodiljih jajc v divjini, valjenje in pitanje živali. Prehrana krokodilov temelji izključno na mesu. V začetni fazi živali dobijo manjše kose mesa brez kosti, kasneje lahko prehrana preide tudi na klavnične ali ribiške odpadke. Živali v reji do 2 let so namenjene za potrebe mesa in kože, starejše živali pa so namenjene le za predelavo kože. Rejci lahko za lepo krokodiljo kožo iztržijo tudi do 2000 evrov. Ker se veliko farm vzporedno ukvarja tudi s turizmom, pri reji krokodilov skoraj ni odpadkov, saj za izdelavo spominkov in nakit uporabijo tudi kremplje, zobe in čeljusti. Turisti tako za vstop na specializirano posestvo plačajo vstopnino, kupijo spominek in poizkusijo krokodilje meso. Tisti, ki so ga že poizkusili, menijo, da njegov okus spominja na mešanico ribjega in perutninskega mesa. Velike prestižne modne hiše so v zadnjih letih v Avstraliji kupile kar 80 % vseh krokodiljih farm. Na tak način so si zagotovile osnovni reprodukcijski material po ceni, ki je bistveno nižja od veljavne tržne cene. Reja krokodilov je dejavnost živinoreje in živalski vrt hkrati. Farme krokodilov, ki pogosto vzbujajo pomisleke, so te živali rešile pred gotovim izumrtjem. Krokodili v živo na videofilmu: 

Thu, 3. Dec 2020 at 13:45

226 ogledov

Pšenica – ali se obeta padec cene?
Pšenica – ali se obeta padec cene? Cena pšenice je rastla,  vse od  časa  letošnje žetve. Slaba letina v Veliki Britaniji, povprečna v Franciij, napoved Ruskih izvoznih kvot  in veliko povpraševanje Kitajske, so cene pognale v nebo.  Tako so izvozne cene za  Rusko pšenico naloženo na ladjo že dosegle 256 USA dolarjev,  za Ameriško pšenico pa celo 267 USA dolarjev. Trenutno se svetovni trg s pšenico nahaja na prelomnici, čutiti je  nervozo, cena se je do sedaj minimalno pomaknila navzdol. Korekcija je znašala le 1- 2 USA dolarja za tono.  Glede na to, da je Rusija povečala svoje izvozne kvote  iz 15 milijonov ton na 17,5 milijonov ton in da ja Avstralija  napovedala rekordno žetev, trg postaja negotov.  Morda se bo rast ustavila?  K temu lahko pripomore tudi odpoved,  že naročenih  Kitajskih naročil  za sojo in koruzo.  To odpoved, optimisti ocenjujejo kot trgovski manever Kitajske, s ciljem nižanja cen.  Že pred dvema mesecema  so bile napovedi o Avstralski letini zelo optimistične.  Prvotna napoved je predvidevala 28,9 milijona ton bogat pridelek, sedaj pa so številke še povečali na  31,2  milijona ton. Dosedanji rekordni pridelek, v zadnji dvajseti letih  je bil dosežen v letu 2017 z 31,8 milijona ton.  Avstralski  pridelek naj bil   v aktualni žetvi, kar enkrat večji kot v preteklem letu. Povprečna letina drugače dosega  23 milijona ton pšenice.   Ceno pšenice določajo  samo veliki igralci, kot so   največji pridelovalci  ZDA, Kanada, Avstralija, Francija in Rusija, ter  največji kupec Kitajska in tudi Saudska Arabija. Največji premik na trgu z žitaricami, se je v zadnjih 30 letih zgodil v Rusij, ki je uredila svoje kmetijstvo in se iz uvoznika prelevila v izvoznika, ter v Kitajski, kjer je gospodarsko blagostanje    vplivalo na  večje povpraševanje  po kmetijskih pridelkih.    
Teme
mleko prašičereja ZAKOL PRAŠIČEV

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Nemški kmetje sporočajo »Zabava je končana"