Farme krokodilov

3 decembra, 2020
0
0

Za vse živinorejce je težko predstavljivo, da v tropskem svetu farme krokodilov spadajo med živinorejsko dejavnost.

Farme krokodilov so se pričele pojavljati povsod, kjer je imel krokodil svoj naravni habitat. Dejavnost se je pričela razvijati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, napredek pa doživela takoj, ko so posamezne države krokodila zaščitile. Zaradi prekomernega lova je bila ta živalska vrsta že na robu izumrtja.

Nevarni plazilec

Človek je preganjal krokodila iz varnostnih in ekonomskih razlogov. Krokodil lahko zraste tudi do sedem metrov v dolžino in doseže težo ene tone. Krokodil je popolni mesojedec in se človeka ne boji. Z svojo veliko čeljustjo in veliko okretnostjo, predvsem v vodi, človeka zlahka resno rani ali ga celo ubije. Ko je človek osvajal nova nenaseljena področja, je najprej poskrbel za svojo varnost in krokodila iztrebil.

Krokodil je kmalu postal tudi žrtev načrtnega lova. Modna industrija že dolgo uporablja za svoje najbolj prestižne izdelke krokodiljo kožo. Čevlji, pasovi, predvsem pa damske torbice v najboljših izvedbah, so izdelane prav iz krokodilje kože.

Dobrih narava ne spreminja

Prostori za postavitve krokodiljih farm morajo biti v tropskih krajih ob vodi. Krokodil je mrzlokrvna žival, kar pomeni, da je njegova telesna temperatura odvisna od temperature okolice. Iz tega razloga se krokodili velik del dneva nastavljajo sončnim žarkom in na tak način dvigujejo svojo aktivnost. Ko temperatura pade pod 21 stopinj Celzija, se prenehajo prehranjevati. V celotni evoluciji se krokodil skoraj ni spremenil. Narava je očitno spoznala, da dobrih stvari ni potrebno spreminjati. Krokodil je v naravi na vrhu prehranske lestvice.

Za kožo tudi 2000 evrov

Nekatere krokodilje farme imajo organizirano tudi rejo plemenskih živali, druge zgolj organizirajo zbiranje krokodiljih jajc v divjini, valjenje in pitanje živali. Prehrana krokodilov temelji izključno na mesu. V začetni fazi živali dobijo manjše kose mesa brez kosti, kasneje lahko prehrana preide tudi na klavnične ali ribiške odpadke. Živali v reji do 2 let so namenjene za potrebe mesa in kože, starejše živali pa so namenjene le za predelavo kože. Rejci lahko za lepo krokodiljo kožo iztržijo tudi do 2000 evrov.

Ker se veliko farm vzporedno ukvarja tudi s turizmom, pri reji krokodilov skoraj ni odpadkov, saj za izdelavo spominkov in nakit uporabijo tudi kremplje, zobe in čeljusti. Turisti tako za vstop na specializirano posestvo plačajo vstopnino, kupijo spominek in poizkusijo krokodilje meso. Tisti, ki so ga že poizkusili, menijo, da njegov okus spominja na mešanico ribjega in perutninskega mesa.

Velike prestižne modne hiše so v zadnjih letih v Avstraliji kupile kar 80 % vseh krokodiljih farm. Na tak način so si zagotovile osnovni reprodukcijski material po ceni, ki je bistveno nižja od veljavne tržne cene.

Reja krokodilov je dejavnost živinoreje in živalski vrt hkrati. Farme krokodilov, ki pogosto vzbujajo pomisleke, so te živali rešile pred gotovim izumrtjem.

Krokodili v živo na videofilmu: