Večkrat smo že povzemali  informacije po Argarheute, ki je poročal o Kitajski kot proizvajalki in uvoznici  kmetijskih pridelkov. Tokrat lahko pogledamo kako jo ocenjuje USDA – Ameriško kmetijsko ministrstvo. Kitajska namreč predstavlja  zelo pomembnega kupca na svetovnem trgu  kmetijskih surovin. Po teh ocenah naj bil imela Kitajska v letošnjem letu posejano  z ozimno in spomladansko pšenico skupaj 23 milijonov hektarjev.  136 mio ton naj bi bila težka  skupna letošnja letina pšenice.  In ker imajo Kitajci zelo radi rekorde,  bo ta številka ponovno postavila rekordno lestvico za 2% navzgor. 5,9 tone pšenice / hektar bo povprečen predelek.                10 milijonov ton  bo težak uvoz  pšenice in bo ostal na nivoju leta 2020. Tudi  Kitajske zaloge pšenice in ječmena so enormne, saj so ob koncu sezonske  znašale polovico svetovnih zalog  z 143 mio tonami, zaloge v EU so znašale le 11 mio ton, v ZDA pa 18 mio ton.  Očitno se Kitajska še vedno spominja časa komunizma, ko so v hudi revščini,  trpeli  lakoto. Kitajski notranji trg je kontroliran s strani države, ki postavlja uradne minimalne  odkupne cene.  Z visoko postavljenimi cenami želijo stimulirati višjo stopnjo samooskrbo. Strateško je boljše pridelati hrano doma  po višji ceni, kot biti preveč odvisen od uvoza.  305 evrov za tono krmne pšenice je  določena minimalna odkupna cena.   Aktualna cena za koruzo je je znašala 362 evrov za dobavo takoj in 335 evrov za  letošnjo žetev.  Kitajsko ministrstvo za kmetijstvo  je izdalo  smernice, po katerih naj bi se drago koruzo in sojo,  za prehrano prašičev in perutnine,  nadomestilo z  cenejšimi surovinami, kot so manioka, ječmen,  sirek in riževi otrobi. 26 mio ton koruze  bo letos uvozila Kitajska Država Kitajska  gradi svojo kmetijsko politiko, po kateri želijo postati prehransko čim bolj samooskrbni.  

Bliža se žetev in napovedi o kakovosti in količini prihajajoče letine so vse bolj natančne. Pričakuje se boljša letina, kot je bila napovedana pred enim mesecem. Cena pšenice na pariški borzi je padla na 200 € za tono,  septembrska predvidena cena za pšenico pa je znašala okoli 206 € za tono. Še slabše jo je odnesla oljna repica, ki je v nekaj dnevih padla za 40 € za tono. Trenutna cena za koruzo še dosega 259 €, cena za koruzo nove letine pa kotira na 205 € za tono. Rusija, Ukrajina in tudi Nemčija so popravile svoje napovedi za letošnjo žetev navzgor. Napovedi vedno upoštevajo vegetacijsko stanje rastlin, manjša suša se rastlinam sicer pozna, a jo v obdobju dežja lahko nadoknadijo.    Napoved USDA – ameriškega ministrstva za kmetijstvo ocenjuje, da je trenutno le 68 % koruznih posevkov v ZDA v razredu dobro ali zelo dobro. Še slabše obete ima soja, ki je v tovrstnem ocenjevanju dosegla 62 %. Oba posevka sta dobila nizek delež odstotokov zaradi suše. Trenutne napovedi bo po vsej verjetnosti spremenilo vreme, saj se v naslednjih tednih pričakujejo dež in nižje temperature, na katerih bodo osnovane nove napovedi. Je pa v zraku drugačna napoved, saj je ameriški predsednik Joe Biden omenjal možnost ukinitve odredbe po kateri morajo naftne rafinerije dodajati v bencin  biološka goriva.  Ta  ukrep bi predstavljal velik poseg na trg koruze, saj  kar 40 % vse ameriške koruze končna v bio etanolu. V tem primeru bi cena koruze lahko padla zelo nizko. Vreme in politika sta od nekdaj krojila usodo kmetijstva. NE SPREGLEJTE, polistajte in s klikom na naslovnico naročite knjigo POLJŠČINE, v kateri so opisane najpomembnejše svetovne poljščine, kot so pšenica, pira, rž, tritikala, ječmen, oves, proso, koruza, sirek, riž, ajda, kvinoja, soja, sončnica, oljna ogrščica, gorjušica, buča, mak, sezam, arašid, kloščevec, lan, konoplja, bombaževec, facelija, tobakovec, hmelji in druge. VABLJENI K NAKUPU. 

V  zadnjih letih smo se že kar navadili, da imamo različne lestvice največjih in najbogatejših. Po poročanju Agrarheute se je število plemenskih svinj pri ekstremno velikih rejcih ponovno povečalo. Na svetu je v preteklem letu imelo 40 velikih kmetijskih podjetij več kot 100.000 plemenskih svinj, še v letu 2019 je ta prag preseglo le 36 podjetij. Tako je 40 največjih redilo skupno kar 16,5 milijona plemenskih svinj ali v povprečju 412.500 živali.      Na prvih dveh mestih sta pristali dve Kitajski podjetji, prvo z 2,62, druga pa z 1,8 milijona živali, tretje mesto pa je zasedlo ameriško podjetje z 1,23 milijona živali. Največje tovrstno evropsko podjetje, s sedežem v Franciji, je z 245.000 živalmi v skupnem seštevku zasedlo 19. mesto. Povsod po svetu se ustvarjajo velike koncentracije kmetijske proizvodnje. Kmetijska zemljišča kupujejo nekmetje, povečuje se stalež živali, ki jih redijo na enem mestu. Vse z namenom čim cenejše proizvodnje.   Na Kitajskem so svoj stalež plemenskih svinj, po afriški prašičji kugi, zelo dobro obnovili. V primerjavi z letom 2019 se je celoten stalež prašičev dvignil kar za 89 %, od tega jih je bilo kar 9,37 milijona na velikih farmah. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je na Kitajskem cena prašičjega mesa drastično padla. Odkupna cena pitanih živali je v letošnjem letu padla za 59 % na 1,9 € za kilogram žive teže. Še v marcu je bila cena za 20 kilogramskega tekača 220 €, sedaj pa znaša "le še" 104 €. Ker Kitajska veliko večino surovin za krmo prašičev uvozi, se je glede na svetovne cene pšenice, koruze, ječmena in soje,  cena krme povečala.  Pitališča bekonov ta trenutek ne morejo delati z dobičkom. To jim onemogočajo na eni strani še vedno zelo dragi tekači in draga krma. Zlati časi za izvoznike svinjskega mesa na Kitajsko so mimo. Ker je prašičereja podvržena izključno tržnim mehanizmom, se lahko hitro zgodi, da bo na Kitajskem veliko rejcev prenehalo z rejo, nekaj časa bo velika ponudba mesa ceno zniževala, po upadu števila rejcev pa se bo cena ponovno dvignila. V taki politiki ni nič trajnostnega. 

Na mednarodnem trgu kmetijskih pridelkov so se v zadnjih dvajsetih letih zgodile velike spremembe. Najprej je potrebno poudariti, da so skoraj vse kmetijske kulture povečale količine pridelkov na enoto površine ali na enoto posamezne živali.  Selekcija tako pri rastlinah kot pri živalih je pripeljala do rasti. Največji napredek je na tem področju naredila Rusija. Največja država na svetu je postala pomembna pridelovalka. Med drugim je postala največja izvoznica pšenice na svetu. Tudi pri prašičjem mesu so že presegli stopnjo samooskrbe. Poljedelstvu gre v prid tudi dejstvo, da dvig temperature omogoča kmetovanje tudi tam, kjer do sedaj to ni bilo mogoče. Posamezna področja v Sibiriji postajajo kmetijsko zanimiva. Na področjih, kjer je bila zemlja skoraj vsa leta zamrznjena, postajajo s  spremenjenim podnebjem kmetijsko zelo uporabna. Na strani potrošnje  prehranskih izdelkov pa je največji korak naredila Kitajska. Hiter gospodarski razvoj je v tej državi prinesel tudi spremembe prehranskih navad. Srednji in višji razred prebivalstva je pričel povpraševati po drugačni hrani. Tako so skoraj čez noč postali veliki porabniki mesa. Zgodba na Kitajskem je zelo podobna razvoju povpraševanja po prehranskih izdelkih v Evropi v povojnem obdobju. Najprej lakota in potem obdobje blagostanja je v posameznih državah pripeljalo porabo mesa na 140 kilogramov na prebivalca.  Poraba mesa na Kitajskem še raste, medtem ko v Evropi pada že dvajset let. V državi komunističnega kapitalizma ob povečanem povpraševanju niso stali križem rok, pričeli so pospeševati lastno kmetijstvo in tako so že nastale gigantske farme prašičev in mlečnih krav, kjer število živali na enem mestu presega 30.000. In prav pri teh velikih koncentracijah živali je narava že pokazala zobe. Afriška prašičja kuga je v letu 2019 na Kitajskem zdesetkala prašičjo čredo. Katastrofa se je pripetila tudi v letu 2020, ko je potonila tovorna ladja z več kot 5000 kravami, ki  je tovorila plemenske živali iz Nove Zelandije na Kitajsko. Postali so tudi eden od večjih  kmetijskih investitorjev v Afriki, kjer kupujejo ali jemljejo v dolgoletni zakup velike kmetijske površine. Vse s ciljem postati prehransko neodvisni, kar pri skupnem številu prebivalcev, ki že presega 1,4 milijarde, ne bo lahko.    Prehod stanja lakote v stanje blagostanja vodi do preobjedenosti in skrbi zgolj za sebe. Kitajci so zelo hitro postali častilci prestiža. Ne kupujejo zgolj hrane, postali so porabniki dragih alkoholnih pijač,  avtomobilov, visoke mode in  nakita in ur. Veliko Kitajsko povpraševanje po kmetijskih pridelkih je dobro za preostali kmetijski svet. Z velikimi nakupi vzdržujejo  cene kmetijskih pridelkov na zelo visoki ravni. Cene žitaric in stročnic so rekordne, in sicer koruza 250 eur, pšenica 226 eur, soja 650 eur in oljna repica 556 eur za tono.  Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnosith izveste s klikom na pasico. 

V največji  pridelovalki koruze na  svetu, v ZDA rastejo cene koruze vse od septembra 2020. V tem času se je cena podvojila in je ta trenutek na vrhu osem letnega obdobja. Razlog za tako stanje  leži ponovno v velikih Kitajskih nakupih.  Visok nivo cene  drži tako koruza na zalogi, kot koruza, ki kotira na terminski borzi, kjer se trguje z letošnjo bodočo  žetvijo.  V izvoznih pristaniščih ZDA  je cena koruze konec prejšnjega tedna  dosegla 266 evrov za tono. V Evropi je cena koruza višja kot za pšenico in  se trenutno vrti okrog 250 evrov za tono. V pristaniščih v Ukrajini pa je bila cena  na ladjo naložene koruze 239 evrov za tono.   Najdražja pa je koruza na Kitajskem, kjer je  na terminski borzi  za mesec november kotirala pri 363 evrih za tono.  Poročali smo že gradnjah velikih prašičjih farmah, ki imajo po zadnjih podatkih  velike težave, zaradi visokih vhodnih cen krme.  Manjši pridelovalci  lahko pridelajo del krme sami, medtem, ko so velike farme popolnoma odvisne od nakupa krme.   Ker se visoke cene krme niso  v celoti preslikale v  končno ceno prašičev, poslujejo  velike farme z izgubo. Visok nivo trenutnih cen, je spodbudil v Evropi večji interes kmetov za setev koruze. Evropska komisija ocenjuje, da je bo skupaj zasejano 8,97 milijona hektarjev površin s  koruzo za zrnje, kar  je 30.000 hektarjev več kot  preteklo leto.  Velika proizvajalca koruze  Madžarska in Romunija pričakujeta tudi boljšo letino kot v preteklem letu, ko jih je prizadela huda suša.  V Evropi  je skoraj končana setev, po začetnih težavah z aprilskimi nizkimi temperaturami in suho zemljino.    

Po podatkih nemškega spletnega portala Agrar Heute cene za rezan les v Nemčiji letošnjo pomlad neprestano strmo naraščajo. Lesnim predelovalnim obratom, pred vsem pa žagam, se pišejo zlati časi. Gradbeni les se iz tedna v teden draži. Toda od rekordnih cen imajo lastniki gozdov bore malo. Nemški lastniki gozdov pozivaju k »štrajku motork«. Lastniki gozdov si želijo pravičnejšo razdelitev prihodkov, zato so se v medijih že pojavili odkriti pozivi » Ustavite motorke, pustite drevesa stati«. Poleg domačega gradbenega trga cveti tudi trg v ZDA in na Kitajskem.  »Cena za hlodovino raste prepočasi«, pravijo jezni lastniki gozdov in nadaljujejo: »Z našo surovino se ustvarjajo dodatni dobički, lastniki gozdov od tega nimamo nič ...« Cena za  hlodovino, poškodovano v suši ali lubadarju, dosegajo 70 do 75 € za kubični meter. Rezani les pa kasneje dosega večkratnik  vhodne cene. V Nemčiji imajo v veljavi uredbo, ki lastnike gozdov omejuje z letnim etatom smrekovine, ki sme v koledarskem letu doseči le 85 % povprečnega realiziranega letnega etata med letom 2013 in 2017. Ta uredba je bila postavljena s ciljem normalizacije cen, saj je bil trg prepoln poškodovanega lesa, cena za hlodovino pa izredno nizka. Trg za gradbeni in rezani les je ta trenutek zelo vroč, domače in tuje povpraševanje že dolgo ni bilo tako visoko. Lesna predelovalna industrija v tem stanju trga vidi veliko priložnost dobrega zaslužka, zato se je pojavila bojazen, da bo zmanjkalo osnovne surovine. Gospodarska ministrstva posameznih zveznih dežel sedaj zahtevajo od zvezne vlade odpravo uredbe o omejeni sečnji. Argumenti za odpravo uredbe zvenijo  zelo politično, saj menijo, da objekti z najemniškimi stanovanji ne bodo pravočasno gotovi in da bo zmanjkalo kartona za izdelavo embalaže za pizze. Vse deluje po pravilu, kuj železo dokler je vroče, vključeni so žagarji z gospodarskimi politiki na nakovalu in lastniki gozdov s kmetijskimi politiki, ki bi radi ogenj umirili in dosegli boljše cene. Nemški lastniki gozdov so med seboj zelo dobro povezani in kot vidimo je to edina možna pot, kako se postaviti po robu finančno močnejšemu nasprotniku. VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.