Vreme Naročite se
Največja prašičja farma na svetu
105.000 plemenskih svinj v eni farmi
Tevž Tavčar
Kmečki glas

Sreda, 5. maj 2021 ob 10:04

Odpri galerijo

Pred 40 leti Kitajska ni imela težav s preskrbo s svežim mesom. Takrat je bila ta država trdno v rokah komunistične oblasti in v primerjavi z ostalim svetom mesa skoraj niso jedli.

V zadnjih dvajsetih letih, se je z razvojem gospodarstva močno dvignil tudi življenjski standard skoraj vsega prebivalstva in ljudje so pričeli jesti tudi meso. Kitajska ima skoraj 1,4 milijarde prebivalcev in če bi vsak od njih pojedel v povprečju le 30 kilogramov mesa na leto, bi to predstavljalo 42 milijonov ton mesa! Številke so nepredstavljive.

Če bi šli po stopinjah Nobelovca Konrada Lorenza in njegovega dela »Sedem smrtnih grehov človeštva«, bi na Kitajskem našli » kar nekaj grehov, vključno z glavnima,  prenaseljenostjo in onesnaženostjo.

Na Kitajskem je povpraševanje po mesu veliko in zato v bližini mesta Nanyang  gradijo največjo prašičjo farmo na svetu. Na površini 180 hektarjev gradijo šest nadstropne prašičje hleve, v vsakem naj bilo prostora za 5.000 plemenskih svinj.

Skupna kapaciteta celotne farme naj bi znašala 105.000 plemenskih svinj in letnim proizvodnim ciljem 2,1 milijona prašičev. Del kompleksa bo zajemal tudi tovarno močnih krmil in klavnico. 

V tovarni močnih krmil predvidevajo sterilizacijo vseh vhodnih surovin, kar naj bi zmanjšalo možnost kontaminacije. Kitajska je imela v letu 2019 resne težave z afriško prašičjo kugo, takrat se je stalež živali zdesetkal. Kljub strogi organizaciji se je pojavil drugi val afriške prašičje kuge. 

V hlevih bodo filtrirali zrak, temperatura živali se bo vse čas samodajno merila s pomočjo infrakamer. Vsi preventivni ukrepi za zaščito živali zahtevajo večja vlaganja v strojno opremo farme.

Analitiki predvidevajo, da se lahko praksa gradnje prašičjih več nadstropnih farm razširi po drugih azijskih državah. Kitajci menijo, da so več nadstropne farme boljša rešitev, saj se za gradnjo porabi manj zemljišč, varnostne ukrepe za preprečitev širjenja bolezni pa so ponovno zaostrili. Kako je z delovno silo in ekologijo ne komentira nihče. Slišati pa je, da morajo zaposleni živeti znotraj kroga farme.

V Evropi večnadstropne farme nimajo možnosti iz razloga nestrinjanja različnih socialnih združenj, dobrobiti živali, kakor tudi visokih stroškov investicije, da o vplivih na okolje ne govorimo.

Cilji skupne Evropske kmetijske politike pravi, da bomo jedli manj mesa, a bo to bolj kakovostno.

Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 17. Jun 2021 at 09:52

482 ogledov

Napoved: žetev bo boljša od predvidene
Bliža se žetev in napovedi o kakovosti in količini prihajajoče letine so vse bolj natančne. Pričakuje se boljša letina, kot je bila napovedana pred enim mesecem. Cena pšenice na pariški borzi je padla na 200 € za tono,  septembrska predvidena cena za pšenico pa je znašala okoli 206 € za tono. Še slabše jo je odnesla oljna repica, ki je v nekaj dnevih padla za 40 € za tono. Trenutna cena za koruzo še dosega 259 €, cena za koruzo nove letine pa kotira na 205 € za tono. Rusija, Ukrajina in tudi Nemčija so popravile svoje napovedi za letošnjo žetev navzgor. Napovedi vedno upoštevajo vegetacijsko stanje rastlin, manjša suša se rastlinam sicer pozna, a jo v obdobju dežja lahko nadoknadijo.    Napoved USDA – ameriškega ministrstva za kmetijstvo ocenjuje, da je trenutno le 68 % koruznih posevkov v ZDA v razredu dobro ali zelo dobro. Še slabše obete ima soja, ki je v tovrstnem ocenjevanju dosegla 62 %. Oba posevka sta dobila nizek delež odstotokov zaradi suše. Trenutne napovedi bo po vsej verjetnosti spremenilo vreme, saj se v naslednjih tednih pričakujejo dež in nižje temperature, na katerih bodo osnovane nove napovedi. Je pa v zraku drugačna napoved, saj je ameriški predsednik Joe Biden omenjal možnost ukinitve odredbe po kateri morajo naftne rafinerije dodajati v bencin  biološka goriva.  Ta  ukrep bi predstavljal velik poseg na trg koruze, saj  kar 40 % vse ameriške koruze končna v bio etanolu. V tem primeru bi cena koruze lahko padla zelo nizko. Vreme in politika sta od nekdaj krojila usodo kmetijstva. NE SPREGLEJTE, polistajte in s klikom na naslovnico naročite knjigo POLJŠČINE, v kateri so opisane najpomembnejše svetovne poljščine, kot so pšenica, pira, rž, tritikala, ječmen, oves, proso, koruza, sirek, riž, ajda, kvinoja, soja, sončnica, oljna ogrščica, gorjušica, buča, mak, sezam, arašid, kloščevec, lan, konoplja, bombaževec, facelija, tobakovec, hmelji in druge. VABLJENI K NAKUPU. 

Wed, 16. Jun 2021 at 15:56

1090 ogledov

Prašičereja: podjetje z 2,62 milijona plemenskih svinj   
V  zadnjih letih smo se že kar navadili, da imamo različne lestvice največjih in najbogatejših. Po poročanju Agrarheute se je število plemenskih svinj pri ekstremno velikih rejcih ponovno povečalo. Na svetu je v preteklem letu imelo 40 velikih kmetijskih podjetij več kot 100.000 plemenskih svinj, še v letu 2019 je ta prag preseglo le 36 podjetij. Tako je 40 največjih redilo skupno kar 16,5 milijona plemenskih svinj ali v povprečju 412.500 živali.      Na prvih dveh mestih sta pristali dve Kitajski podjetji, prvo z 2,62, druga pa z 1,8 milijona živali, tretje mesto pa je zasedlo ameriško podjetje z 1,23 milijona živali. Največje tovrstno evropsko podjetje, s sedežem v Franciji, je z 245.000 živalmi v skupnem seštevku zasedlo 19. mesto. Povsod po svetu se ustvarjajo velike koncentracije kmetijske proizvodnje. Kmetijska zemljišča kupujejo nekmetje, povečuje se stalež živali, ki jih redijo na enem mestu. Vse z namenom čim cenejše proizvodnje.   Na Kitajskem so svoj stalež plemenskih svinj, po afriški prašičji kugi, zelo dobro obnovili. V primerjavi z letom 2019 se je celoten stalež prašičev dvignil kar za 89 %, od tega jih je bilo kar 9,37 milijona na velikih farmah. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je na Kitajskem cena prašičjega mesa drastično padla. Odkupna cena pitanih živali je v letošnjem letu padla za 59 % na 1,9 € za kilogram žive teže. Še v marcu je bila cena za 20 kilogramskega tekača 220 €, sedaj pa znaša "le še" 104 €. Ker Kitajska veliko večino surovin za krmo prašičev uvozi, se je glede na svetovne cene pšenice, koruze, ječmena in soje,  cena krme povečala.  Pitališča bekonov ta trenutek ne morejo delati z dobičkom. To jim onemogočajo na eni strani še vedno zelo dragi tekači in draga krma. Zlati časi za izvoznike svinjskega mesa na Kitajsko so mimo. Ker je prašičereja podvržena izključno tržnim mehanizmom, se lahko hitro zgodi, da bo na Kitajskem veliko rejcev prenehalo z rejo, nekaj časa bo velika ponudba mesa ceno zniževala, po upadu števila rejcev pa se bo cena ponovno dvignila. V taki politiki ni nič trajnostnega. 

Mon, 17. May 2021 at 13:11

543 ogledov

Kitajska nam pomaga
Na mednarodnem trgu kmetijskih pridelkov so se v zadnjih dvajsetih letih zgodile velike spremembe. Najprej je potrebno poudariti, da so skoraj vse kmetijske kulture povečale količine pridelkov na enoto površine ali na enoto posamezne živali.  Selekcija tako pri rastlinah kot pri živalih je pripeljala do rasti. Največji napredek je na tem področju naredila Rusija. Največja država na svetu je postala pomembna pridelovalka. Med drugim je postala največja izvoznica pšenice na svetu. Tudi pri prašičjem mesu so že presegli stopnjo samooskrbe. Poljedelstvu gre v prid tudi dejstvo, da dvig temperature omogoča kmetovanje tudi tam, kjer do sedaj to ni bilo mogoče. Posamezna področja v Sibiriji postajajo kmetijsko zanimiva. Na področjih, kjer je bila zemlja skoraj vsa leta zamrznjena, postajajo s  spremenjenim podnebjem kmetijsko zelo uporabna. Na strani potrošnje  prehranskih izdelkov pa je največji korak naredila Kitajska. Hiter gospodarski razvoj je v tej državi prinesel tudi spremembe prehranskih navad. Srednji in višji razred prebivalstva je pričel povpraševati po drugačni hrani. Tako so skoraj čez noč postali veliki porabniki mesa. Zgodba na Kitajskem je zelo podobna razvoju povpraševanja po prehranskih izdelkih v Evropi v povojnem obdobju. Najprej lakota in potem obdobje blagostanja je v posameznih državah pripeljalo porabo mesa na 140 kilogramov na prebivalca.  Poraba mesa na Kitajskem še raste, medtem ko v Evropi pada že dvajset let. V državi komunističnega kapitalizma ob povečanem povpraševanju niso stali križem rok, pričeli so pospeševati lastno kmetijstvo in tako so že nastale gigantske farme prašičev in mlečnih krav, kjer število živali na enem mestu presega 30.000. In prav pri teh velikih koncentracijah živali je narava že pokazala zobe. Afriška prašičja kuga je v letu 2019 na Kitajskem zdesetkala prašičjo čredo. Katastrofa se je pripetila tudi v letu 2020, ko je potonila tovorna ladja z več kot 5000 kravami, ki  je tovorila plemenske živali iz Nove Zelandije na Kitajsko. Postali so tudi eden od večjih  kmetijskih investitorjev v Afriki, kjer kupujejo ali jemljejo v dolgoletni zakup velike kmetijske površine. Vse s ciljem postati prehransko neodvisni, kar pri skupnem številu prebivalcev, ki že presega 1,4 milijarde, ne bo lahko.    Prehod stanja lakote v stanje blagostanja vodi do preobjedenosti in skrbi zgolj za sebe. Kitajci so zelo hitro postali častilci prestiža. Ne kupujejo zgolj hrane, postali so porabniki dragih alkoholnih pijač,  avtomobilov, visoke mode in  nakita in ur. Veliko Kitajsko povpraševanje po kmetijskih pridelkih je dobro za preostali kmetijski svet. Z velikimi nakupi vzdržujejo  cene kmetijskih pridelkov na zelo visoki ravni. Cene žitaric in stročnic so rekordne, in sicer koruza 250 eur, pšenica 226 eur, soja 650 eur in oljna repica 556 eur za tono.  Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnosith izveste s klikom na pasico. 

Tue, 11. May 2021 at 10:49

346 ogledov

Koruza je dražja kot pšenica
V največji  pridelovalki koruze na  svetu, v ZDA rastejo cene koruze vse od septembra 2020. V tem času se je cena podvojila in je ta trenutek na vrhu osem letnega obdobja. Razlog za tako stanje  leži ponovno v velikih Kitajskih nakupih.  Visok nivo cene  drži tako koruza na zalogi, kot koruza, ki kotira na terminski borzi, kjer se trguje z letošnjo bodočo  žetvijo.  V izvoznih pristaniščih ZDA  je cena koruze konec prejšnjega tedna  dosegla 266 evrov za tono. V Evropi je cena koruza višja kot za pšenico in  se trenutno vrti okrog 250 evrov za tono. V pristaniščih v Ukrajini pa je bila cena  na ladjo naložene koruze 239 evrov za tono.   Najdražja pa je koruza na Kitajskem, kjer je  na terminski borzi  za mesec november kotirala pri 363 evrih za tono.  Poročali smo že gradnjah velikih prašičjih farmah, ki imajo po zadnjih podatkih  velike težave, zaradi visokih vhodnih cen krme.  Manjši pridelovalci  lahko pridelajo del krme sami, medtem, ko so velike farme popolnoma odvisne od nakupa krme.   Ker se visoke cene krme niso  v celoti preslikale v  končno ceno prašičev, poslujejo  velike farme z izgubo. Visok nivo trenutnih cen, je spodbudil v Evropi večji interes kmetov za setev koruze. Evropska komisija ocenjuje, da je bo skupaj zasejano 8,97 milijona hektarjev površin s  koruzo za zrnje, kar  je 30.000 hektarjev več kot  preteklo leto.  Velika proizvajalca koruze  Madžarska in Romunija pričakujeta tudi boljšo letino kot v preteklem letu, ko jih je prizadela huda suša.  V Evropi  je skoraj končana setev, po začetnih težavah z aprilskimi nizkimi temperaturami in suho zemljino.    

Thu, 6. May 2021 at 13:07

659 ogledov

"Štrajk motork" = poziv nemških lastnikov gozdov
Po podatkih nemškega spletnega portala Agrar Heute cene za rezan les v Nemčiji letošnjo pomlad neprestano strmo naraščajo. Lesnim predelovalnim obratom, pred vsem pa žagam, se pišejo zlati časi. Gradbeni les se iz tedna v teden draži. Toda od rekordnih cen imajo lastniki gozdov bore malo. Nemški lastniki gozdov pozivaju k »štrajku motork«. Lastniki gozdov si želijo pravičnejšo razdelitev prihodkov, zato so se v medijih že pojavili odkriti pozivi » Ustavite motorke, pustite drevesa stati«. Poleg domačega gradbenega trga cveti tudi trg v ZDA in na Kitajskem.  »Cena za hlodovino raste prepočasi«, pravijo jezni lastniki gozdov in nadaljujejo: »Z našo surovino se ustvarjajo dodatni dobički, lastniki gozdov od tega nimamo nič ...« Cena za  hlodovino, poškodovano v suši ali lubadarju, dosegajo 70 do 75 € za kubični meter. Rezani les pa kasneje dosega večkratnik  vhodne cene. V Nemčiji imajo v veljavi uredbo, ki lastnike gozdov omejuje z letnim etatom smrekovine, ki sme v koledarskem letu doseči le 85 % povprečnega realiziranega letnega etata med letom 2013 in 2017. Ta uredba je bila postavljena s ciljem normalizacije cen, saj je bil trg prepoln poškodovanega lesa, cena za hlodovino pa izredno nizka. Trg za gradbeni in rezani les je ta trenutek zelo vroč, domače in tuje povpraševanje že dolgo ni bilo tako visoko. Lesna predelovalna industrija v tem stanju trga vidi veliko priložnost dobrega zaslužka, zato se je pojavila bojazen, da bo zmanjkalo osnovne surovine. Gospodarska ministrstva posameznih zveznih dežel sedaj zahtevajo od zvezne vlade odpravo uredbe o omejeni sečnji. Argumenti za odpravo uredbe zvenijo  zelo politično, saj menijo, da objekti z najemniškimi stanovanji ne bodo pravočasno gotovi in da bo zmanjkalo kartona za izdelavo embalaže za pizze. Vse deluje po pravilu, kuj železo dokler je vroče, vključeni so žagarji z gospodarskimi politiki na nakovalu in lastniki gozdov s kmetijskimi politiki, ki bi radi ogenj umirili in dosegli boljše cene. Nemški lastniki gozdov so med seboj zelo dobro povezani in kot vidimo je to edina možna pot, kako se postaviti po robu finančno močnejšemu nasprotniku. VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.   

Wed, 5. May 2021 at 10:04

1703 ogledov

Največja prašičja farma na svetu
Pred 40 leti Kitajska ni imela težav s preskrbo s svežim mesom. Takrat je bila ta država trdno v rokah komunistične oblasti in v primerjavi z ostalim svetom mesa skoraj niso jedli. V zadnjih dvajsetih letih, se je z razvojem gospodarstva močno dvignil tudi življenjski standard skoraj vsega prebivalstva in ljudje so pričeli jesti tudi meso. Kitajska ima skoraj 1,4 milijarde prebivalcev in če bi vsak od njih pojedel v povprečju le 30 kilogramov mesa na leto, bi to predstavljalo 42 milijonov ton mesa! Številke so nepredstavljive. Če bi šli po stopinjah Nobelovca Konrada Lorenza in njegovega dela »Sedem smrtnih grehov človeštva«, bi na Kitajskem našli » kar nekaj grehov, vključno z glavnima,  prenaseljenostjo in onesnaženostjo. Na Kitajskem je povpraševanje po mesu veliko in zato v bližini mesta Nanyang  gradijo največjo prašičjo farmo na svetu. Na površini 180 hektarjev gradijo šest nadstropne prašičje hleve, v vsakem naj bilo prostora za 5.000 plemenskih svinj. Skupna kapaciteta celotne farme naj bi znašala 105.000 plemenskih svinj in letnim proizvodnim ciljem 2,1 milijona prašičev. Del kompleksa bo zajemal tudi tovarno močnih krmil in klavnico.  V tovarni močnih krmil predvidevajo sterilizacijo vseh vhodnih surovin, kar naj bi zmanjšalo možnost kontaminacije. Kitajska je imela v letu 2019 resne težave z afriško prašičjo kugo, takrat se je stalež živali zdesetkal. Kljub strogi organizaciji se je pojavil drugi val afriške prašičje kuge.  V hlevih bodo filtrirali zrak, temperatura živali se bo vse čas samodajno merila s pomočjo infrakamer. Vsi preventivni ukrepi za zaščito živali zahtevajo večja vlaganja v strojno opremo farme. Analitiki predvidevajo, da se lahko praksa gradnje prašičjih več nadstropnih farm razširi po drugih azijskih državah. Kitajci menijo, da so več nadstropne farme boljša rešitev, saj se za gradnjo porabi manj zemljišč, varnostne ukrepe za preprečitev širjenja bolezni pa so ponovno zaostrili. Kako je z delovno silo in ekologijo ne komentira nihče. Slišati pa je, da morajo zaposleni živeti znotraj kroga farme. V Evropi večnadstropne farme nimajo možnosti iz razloga nestrinjanja različnih socialnih združenj, dobrobiti živali, kakor tudi visokih stroškov investicije, da o vplivih na okolje ne govorimo. Cilji skupne Evropske kmetijske politike pravi, da bomo jedli manj mesa, a bo to bolj kakovostno. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 
Teme
PRAŠIČI kitajska

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Največja prašičja farma na svetu