Kitajska nam pomaga

17 maja, 2021
0
0

Na mednarodnem trgu kmetijskih pridelkov so se v zadnjih dvajsetih letih zgodile velike spremembe. Najprej je potrebno poudariti, da so skoraj vse kmetijske kulture povečale količine pridelkov na enoto površine ali na enoto posamezne živali. 

Selekcija tako pri rastlinah kot pri živalih je pripeljala do rasti. Največji napredek je na tem področju naredila Rusija. Največja država na svetu je postala pomembna pridelovalka. Med drugim je postala največja izvoznica pšenice na svetu. Tudi pri prašičjem mesu so že presegli stopnjo samooskrbe. Poljedelstvu gre v prid tudi dejstvo, da dvig temperature omogoča kmetovanje tudi tam, kjer do sedaj to ni bilo mogoče. Posamezna področja v Sibiriji postajajo kmetijsko zanimiva. Na področjih, kjer je bila zemlja skoraj vsa leta zamrznjena, postajajo s  spremenjenim podnebjem kmetijsko zelo uporabna.

Na strani potrošnje  prehranskih izdelkov pa je največji korak naredila Kitajska. Hiter gospodarski razvoj je v tej državi prinesel tudi spremembe prehranskih navad. Srednji in višji razred prebivalstva je pričel povpraševati po drugačni hrani. Tako so skoraj čez noč postali veliki porabniki mesa. Zgodba na Kitajskem je zelo podobna razvoju povpraševanja po prehranskih izdelkih v Evropi v povojnem obdobju.

Najprej lakota in potem obdobje blagostanja je v posameznih državah pripeljalo porabo mesa na 140 kilogramov na prebivalca.  Poraba mesa na Kitajskem še raste, medtem ko v Evropi pada že dvajset let.

V državi komunističnega kapitalizma ob povečanem povpraševanju niso stali križem rok, pričeli so pospeševati lastno kmetijstvo in tako so že nastale gigantske farme prašičev in mlečnih krav, kjer število živali na enem mestu presega 30.000. In prav pri teh velikih koncentracijah živali je narava že pokazala zobe. Afriška prašičja kuga je v letu 2019 na Kitajskem zdesetkala prašičjo čredo. Katastrofa se je pripetila tudi v letu 2020, ko je potonila tovorna ladja z več kot 5000 kravami, ki  je tovorila plemenske živali iz Nove Zelandije na Kitajsko. Postali so tudi eden od večjih  kmetijskih investitorjev v Afriki, kjer kupujejo ali jemljejo v dolgoletni zakup velike kmetijske površine. Vse s ciljem postati prehransko neodvisni, kar pri skupnem številu prebivalcev, ki že presega 1,4 milijarde, ne bo lahko.   

Prehod stanja lakote v stanje blagostanja vodi do preobjedenosti in skrbi zgolj za sebe. Kitajci so zelo hitro postali častilci prestiža. Ne kupujejo zgolj hrane, postali so porabniki dragih alkoholnih pijač,  avtomobilov, visoke mode in  nakita in ur.

Veliko Kitajsko povpraševanje po kmetijskih pridelkih je dobro za preostali kmetijski svet. Z velikimi nakupi vzdržujejo  cene kmetijskih pridelkov na zelo visoki ravni. Cene žitaric in stročnic so rekordne, in sicer koruza 250 eur, pšenica 226 eur, soja 650 eur in oljna repica 556 eur za tono.

 Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnosith izveste s klikom na pasico. 

Oznake