Vreme Naročite se
0,45 eur odkupna cena za kilogram mleka?
Kje? Na Nizozemskem! V enem največjih mlekarskih podjetij na svetu – Royal Frisland campina.
Tevž Tavčar
Kmečki glas

Sreda, 5. januar 2022 ob 13:03

Odpri galerijo

Kje? Na Nizozemskem, eno največjih mlekarskih podjetij na svetu, Royal Frisland campina, ki združuje kar 11.000 mlečnih farm, je objavilo zagotovljeno odkupno ceno za mleko v januarju 2022. Kmetje bodo dobili za mleko z 3,57 % beljakovin, 4,42 % tolšče in 4,53 % laktoze ter letne skupne oddane količine vsaj 850.000 kilogramov kar 0,45 € za kilogram mleka. 

Mlekarna je tako cenovno politiko razložila z večjim povpraševanjem po mlečnih izdelkih in manjšimi količinami surovega mleka na trgu.  

Ekološko mleko istočasno dosega  0,51 € za kilogram. Kmetije, ki spoštujejo trajnostne smernice, dobijo na 100 kg mleka še dodatek 0,35 €, če pa v prehrani krav koristijo še pašo, dobijo dodatnih 0,5 € na 100 kg mleka. Tako je kar 83,6 % vseh kmetij paslo svoje krave vsaj 120 dni v letu. Mlekarna odkupuje mleko tudi iz nemških in belgijskih kmetij.

Lastništvo mlekarskega podjetja je že vseh 150 letih v zadružnih rokah.
 

Tabela: Gibanje odkupnih cen v letu 2021 (v centih eur)

jan feb mar apr maj ju jul avg sep okt nov dec jan22
34,25 35,00 35,25 36,00 37,50 38,00 37,50 37,75 38,00 39,50 41,25 43,72 45,00


Odkupna cena mleka se je občutneje dvignila šele v zadnjih mesecih preteklega leta, pred tem se skoraj 3 leta ni bistveno spreminjala. Vsem obiskovalcem njihove spletne strani so vseskozi dosegljivi podatki o odkupnih cenah za zadnjih sedem let.

Na njihovi spletni strani imajo zelo natančno določeno komuniciranje s kmetijami, ki oddajajo mleko, vseskozi pa o pomembnih novostih obveščajo tudi končne potrošnike. Del njihove spletne strani zajema tudi poslovno poročilo s pomembnimi razkritji. Tako je v njihovi polletni bilanci uspeha za leto 2021 že vidna rezervacija potencialnega plačila vezana na tožbo nekdanjega poslovnega partnerja in odločitev Tajskega sodišča, ki jim nalaga plačilo preveč zaračunanega blaga v obdobju med letoma 2009 in 2019, in sicer v višini 70 mio USA $. Sodni proces še ni končan, saj je Frisland campina napovedala pritožbo. Kljub visokimi nepredvidenimi knjiženimi stroški, mlekarna v obdobju polleta izkazuje dobiček v višini 62 mio €.

Friesland campina letno odkupi več kot  10.064 milijonov kilogramov mleka, kar je 16-krat več kot ga odkupimo v Sloveniji. Povprečna kmetija odda letno kar 914.000 kg mleka. Skupni promet podjetja je v letu 2020 presegel 11 milijard €, ob tem pa so beležili 268 mio € dobička. S svojimi izdelki so prisotni v 100 državah.


Lastništvo podjetja je še vedno zadružno s 16.700 člani. Skupno zaposlujejo 24.000  ljudi v 38 državah. Njihovi izdelki se pojavljajo na trgu v več kot 100 blagovnih znamkah. Sedanje podjetje je nastalo z združitvijo s podobnim podjetjem Frislands foods, prav tako v zadružnem lastništvu. Zaradi velikosti pri združitvi teh dveh zelo velikih zadružnih podjetij leta 2008, je Evropska  unija predpisala posebne pogoje, ki onemogočajo novemu podjetju monopolni položaj pri predelavi mleka. Royal Frisland campina je tako obvezana prodajati zbrano surovo mleko tudi drugim mlekarnam, kmetje pa lahko kadarkoli svoje mleko pričnejo oddajati drugim mlekarnam. Pri tem jim mora sedanje podjetje izplačati posebno začetno subvencijo v višini 5 € na 100 kg mleka. Višino premije določa količina oddanega mleka v prejšnjem letu.

Zelo veliko mednarodno podjetje nam je lahko za vzgled tudi na področju obveščanja, saj so odkupne cene za mleko javno objavljene, organizacijska skrb za trajnostno kmetovanje, gradnja pozitivne javne podobe kmetijstva in prehranske koristnosti mleka pa navdušujoče.

VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORARK PRED DRUGIMI. Berite KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 2. Mar 2023 at 10:10

563 ogledov

Poceni meso iz uvoza, kmetje prikrajšani
Lani smo bili priča rasti odkupnih cen za goveje pitance. Cena je tudi pri nas prvič prebila pet evrov za kilogram mesa. Zdaj pa se je na policah domačih trgovcev pojavila govedina po zelo nizkih cenah. Telečje pleče je pri najboljšemu sosedu naprodaj z 29 % popustom, po 11,99 evra/kg. Domače rejce pa je najbolj presenetila ponudba mladega govejega stegna z maloprodajno ceno 7,99 evra/kg. Trgovec pri tem ni navajal domačega porekla in je z nizko ceno dosegel dober promet.Dobavitelji in soustvarjalci domače znamke »IK« so doživeli hladen tuš, saj so potrošniki meso iz uvoza hitro pospravili s polic in pokazali, da jih zanima le cena. Informacije s trga govorijo, da je trenutno pri nas precej uvoženega mesa. Govedina in tudi perutnina sta k nam prišli s Poljske. Trg je poln mesa in glede na napovedi se lahko zgodi, da bodo cene govedine padle. Če pri velikih trgovcih ne bo povpraševanja, bodo domači pitanci čakali pred klavnico. Domača zaščita govedine z oznako »Izbrana kakovost« je do sedaj pri potrošnikih pustila premalo zanimanja. Prav tako obstaja možnost, da lahko večje klavnice in veletrgovci zaradi slabe kontrole porekla mesa na trgovskih policah še vedno uvoženo meso deklarirajo za »Izbrano kakovost«.Kaj lahko pričakujejo kmetje, ki svoje živali prodajajo v Sloveniji? Cena govejih pitancev lahko iz 4,8 evra za kilogram mesa pade najprej na 4,6 evra, kasneje, če se uvoz ne bo zmanjšal, pa tudi do 4,3 evra.Ali je do sedaj zaščitna blagovna znamka mesa »IK« prinesla domačim rejcem kakšno prednost? Odvisno od vrste mesa in položaja na trgu. Tam, kjer se meso prodaja v predpakiranju, je možnost prevar relativno majhna. Težavo učinkovite kontrole pa še vedno prestavlja prodaja prek prodajne vitrine, kjer je meso v »razsutem stanju«. Trg s perutninskim mesom obvladujejo le trije ponudniki, ponudba pakiranega mesa je dobro razvita, zato je zelo majhna možnost, da bi lahko kateri od trgovcev ponudil blago iz izvoza pod oznako »IK«. Tako je razumeti, da so v akcijski prodaji piščančje prsi po 6,99 evra/kg brez označbe »IK« in prihajajo iz uvoza. Trgovci v svojih katalogih radi poudarjajo slovensko poreklo blaga, v vitrinah pa je lahko oznaka manj natančno postavljena in potrošnika zlahka zavede. Pri prodaji govedine smo opazili, da se največji popusti v katalogih pojavljajo pri ponudbi kosov teletine, ki so segali od 29 do 36 %. Ker ti izdelki niso imeli deklaracije »IK«, so skoraj zagotovo iz uvoza.Če zaščita domačih rejcev z »IK« ne bo nadgrajena z učinkovito kontrolo porekla trgovskega blaga, bodo vedno možne prevare. Pri pravilniku za masne bilance, ki bi natančno spremljal količine uvoženega mesa, se v zadnjem letu ni nič premaknilo. Država je promociji domače prireje namenila veliko denarja, a se je na koncu izkazalo, da celoten sistem ni bil zgrajen tako, da bi bil lahko učinkovit.Skoraj vsi večji mesnopredelovalni obrati v Sloveniji pa so deležni tudi državnih pomoči, in to ob dejstvu, da vsa leta izkazujejo dobiček. Svojevrstno anomalijo predstavlja tudi blagovna znamka Z dežele, pri čemer je njen lastnik eden od večjih uvoznikov mesa v Sloveniji.Trenutno rejcem preostane le skromna tolažba, da trgovci s poceni mesom ne bodo veliko zaslužili. Trgovina potrebuje boljše in dražje izdelke, ki omogočajo višjo maržo.Bodite PRVI, ki boste IZVEDELI. Berite KMEČKI GLAS.

Sun, 15. Jan 2023 at 18:00

227 ogledov

milijon € za hektar
Govoriti o ceni kmetijskih zemljišč je zelo težko. Ceno vedno pogojuje več  parametrov.    Dejstvo pa  je,  da danes z moderno kmetijsko tehniko, kmet brez težav lahko dodatno obdela več deset hektarjev zemlje. Kmet, ki si želi širitve zato ne potrebuje kupiti novega konja, potrebuje le osnovno sredstvo – zemljo.  Zemlja je omejena dobrina, zato ne čudijo podatki iz posameznih držav znotraj EU,  kjer cena kmetijskih zemljišč   v  zadnjih desetih letih zrasla za več kot petkrat. Leto 2022 je bilo tudi za kmetijski sektor zelo burno.  Cene kmetijskega   repro materiala,  vojna v Ukrajini  in nove zahteve po zmanjšanju  vpliva  kmetijstva na okolje so  vplivale tudi  na spremembe cen  kmetijskih zemljišč. Čeprav so bili pritiski  na Nizozemske kmete  po zmanjšanju  intenzivnosti zelo hudi, pa se  iz tega razloga cene kmetijskih zemljišč niso zmanjšale, cene so  v prvih šestih mesecih leta 2022   zrastle za 8,5%.   Tako je povprečna cena  orne zemlje dosegla 80.000 evrov.  Zvišala se je tudi cena trajnega travinja in je v povprečju presegla  64.000 evrov.  Zelo dobro  so se prodajale kmetije z mlečno proizvodnjo, skupaj je bilo prodanih 45 obratov,  v  letu 2021 in 2020 pa vsakič po 75.   Povprečni čas prodaje  kmetij ,se je v lanskem  leto zmanjšal na  196 dni, v letu prej pa je še znašal 285 dni.  K dobri prodaji je gotovo vplivala visoka odkupna cena mleka, ki je  bila  julija 2022 z  60 centi za kilogram mleka 30 % višja kot pred enim letom.  Vprašanje pa  je ali bo  prva korektura  odkupne cena mleka navzdol na Nizozemskem, po več kot celoletni rasti, prinesla spremembe na trgu s kmetijsko zemljo. Nizozemska mlekarna Frisland Campina je za letošnji  januar objavila padec odkupne cene mleka  za 2,51 centa na kilogram na 60 centov za kg.    Slabše so se prodajale kmetije s prašičerejsko proizvodnjo,  na prodaj  je bilo le 30 obratov, prodanih pa le 9. To stanje je odraz, novih zakonskih predpisov, ki zahtevajo zmanjšanje  intenzivnosti  rej. Število kmetij ki redijo prašiče se je tudi v preteklem letu zmanjšalo.    Cene kmetijskih zemljišč  so na Nizozemski  daleč najvišje v Evropi.  Povprečna cena kmetijskih zemljišč velikokrat ne odraža realnega stanja. Cene zemljišč znotraj posamezne države zelo nihajo, v odvisnosti od regije,  kvalitete zemljišč in velikost ponujenih zemljišč.   Naj nižjo povprečno ceno  kmetijskih zemljišč v letu 2020 je beležila Hrvaška, ki je dosegla vsega 3.440 € za hektar orne zemlje. Na tako nizko ceno pri naših sosedih so gotovo vplivale transakcije z   manjšimi površinami na do kraja izseljenimi Slavoniji.  Če pa bi na trgu kdo ponudil večji kompleks zemljišč z več kot  200 hektarji pa bi si cena za gotovo približala evropskim. Rekordna regija znotraj EU je bila v Španiji, na Kanarskih otokih, kjer je povprečje doseglo 120.000 evrov za hektar orne zemlje.  Po vsej verjetnosti  je bila ta zemlja namenjena zelenjadarski proizvodnji. Cena zemlje je seveda odvisna od kmetijske kulture in v tem primeru je že 30 let rekorderka Francoska pokrajina  Champagna. Tu se je cena v zadnjih tridesetih letih dvignila pet kratnik, iz 181.000 na 1.040.000 evrov  za  hektar vinogradniške zemlje.  Šampanjec je  od nekdaj spadal v kategorijo  luksuza in  ti proizvodi omogočajo bistveno več dodane vrednosti.   Francoska vina  niso  draga zaradi višjih  proizvodnih stroškov, temveč zaradi kvalitete, prepoznavnosti blagovnih znamk  in  položaja na trgu.   Ob lansko letnem zadružnem obisku Avstrije, smo pri rejcu pitancev  30 kilometrov pred Dunajem  spoznali tudi specifični položaj trga s kmetijskimi zemljišči. Nekaj pridelovalcev zelenjave je svojo zemljo uspešno prodalo za izgradnjo industrijskega kompleksa in potem so s polnimi žepi pričeli kupovati nadomestna kmetijska zemljišča. Sprožili so verižni efekt in cena enega hektarja  orne zemlje je dosegla 80.000 evrov.   V Slovenskem  vinogradniškem raju  v Goriških brdih  lahko  cene  potencialnih vinogradniških  zemljišč dosežejo med 40.000 do 60.000 evrov za hektar.   Cena  za že postavljene vinograde, na dobri legi pa  lahko dosegajo med 80.000 do 100.000 evrov za hektar.  Ob tem pa je potrebno posebej poudariti, da se zemlja v Brdih skoraj ne prodaja, do občasnih transakcij prihaja le za manjša in obrobna  zemljišča. In če trga  ni, to pomeni, da gre kmetom v regiji dobro.

Fri, 13. Jan 2023 at 12:45

516 ogledov

Brazilija se utaplja v soji
Spletni nemški kmetijski portal Agrarheute poroča, da je Brazilija, največja svetovna pridelovalka soje, objavila, da bo aktualna letina rekordna.  Na južni zemeljski polobli so sedaj v času intenzivne žetve. Do sedaj rekordna letina soje bo presežena za 10 % in bo znašala 153 milijonov ton. Vremenske razmere so bile dobre, prav tako so povečali površine pod sojo za 1,8 mio hektarjev. V Braziliji so imeli posejano aktualno letino soje na kar 43,3 mio hektarjev. Površine pod sojo so se v zadnjih desetih letih povečale za 15,6 mio hektarjev. Brazilija za svoj potrebe potrebuje približno 50 mio ton, vse ostalo, kar v letošnjem letu predstavlja 100 mio ton, pa proda po svetu. Dve tretjini izvoza soje odpadeta na Kitajsko, zajeten delež pa odpade tudi na Evropo, kjer sta največja kupca Španija in Nizozemska. Eden od tržnih analitikov je izjavil, da se ta trenutek še ne ve, kako bi se lahko porabilo 100 mio ton soje.  Cene sojinega drobljenca ("šrota") so na osnovi ocen rekordne brazilske letine v mesecu decembru na mesečni ravni že padle za 4 do 8 %. Cene                                                             december 2022        +-prejšnji mesec Sojin drobljenec 43/44% beljakovin                     566 €/t                                -21 € Sojin drobljenec  GSO 48% beljakovin               593 €/t                                 -21 € Sojin drobljenec  brez GSO 43/44% beljakovin   662 €/t                                -54 € Gensko spremenjena  soja je glede na vsebnost beljakovin 12,6 % cenejša kot gensko nespremenjena. Brazilija že nekaj let uporablja GSO sojo, ki je bistveno bolj odporna na sušo.  Uporabniki GSO soje do sedaj niso poročali o negativnih posledicah, uporabe le te.

Thu, 15. Dec 2022 at 12:37

803 ogledov

Mleko – ponudba in povpraševanje sta zvišala ceno 
Odkupne cene mleka so se v Sloveniji zadnjem letu bistveno povišale. Tako je v  letošnjem  oktobru  povprečna cena za kilogram mleka dosegla 53,6 centa. Pred enim letom pa je  povprečna cena dosegala le 34,0 centa.   V omenjenem obdobju se je cena izboljšala za 58 %. Veliko, vendar je bil odziv na trgu prepočasen. Ker je bila cena pred dvigom prenizka,  je sledilo hitro povišanje, zato ne preseneča dejstvo, da je Slovenija po višini sprememb cen v EU dosegla visoko četrto mesto.  Povprečen dvig cene v EU je dosegel 46 %. Iz grafa odkupnih cen mleka po državah EU je jasno razbrati, da je za kmete najboljše, če so del zadružnega sistema. Le ta je najmočnejši na Nizozemskem in Danskem z mlekarnama Frisland Campina in Arla. Graf 1: Odkupne cene mleka v državah EU Po podatkih SURS se nam letos, prvič po dolgih letih, lahko zgodi, da bo skupna letna odkupljena  količina mleka nižja kot v  predhodnem  letu.  V desetih mesecih letošnjega leta je skupna oddaja mleka v Sloveniji za 2,2 % nižja kot v letu 2021.  Po neuradnih napovedih lahko letos pričakujemo, da bo količina prodanega mleka  v tujino ponovno zrastla.   Oddanega mleka je manj in več ga gre v tujino, kar lahko pomeni več težav za naše mlekarne. Ta dva razloga sta končno pripeljala domače odkupovalce mleka, da so odkupne cene dvignili.   V Evropi je bilo v devetih mesecih odkupljenega za 0,4 % manj mleka kot leto prej. Najvišjo rast odkupa so z 3,2 % beležili v Avstriji, največji padec odkupa mleka pa z -5,5 % na Hrvaškem.  Tako drastičen padec odkupa na Hrvaškem je lahko logična posledica zelo nizke odkupne cene, ki  je  oktobra znašala 49,4 centa. Zanimivo, da so v istem mesecu v EU najnižjo odkupno ceno za mleko zabeležili v Franciji, in sicer 48,3 centa. Razloga za tako nizko ceno na  Hrvaškem in Franciji  sta zelo podobna – v obeh državah ima pomembno vlogo največji svetovni mlekarski konglomerat Lactalis, ki ima na Hrvaškem trgu ima skorajda monopol.  In kjer ima le en velik odkupovalec vodilno vlogo, lahko suvereno postavlja ceno. Med državami z večjo prirejo mleka najvišjo odkupno ceno še vedno  beležijo na Danskem in Nizozemskem, in sicer 62,3 oz. 60,0 centa za kilogram. In kako lahko mlekarne preživijo s tako visokimi stroški nakupa mleka? Ena največjih mlekarn v Evropi Frisland Campina je v prvi polovici letošnjega leta povečala promet za 19,4 %, med tem ko se je odkupna cena v omenjenem obdobju zvišala za 38 %. Kljub povišanju odkupne cene za mleko so zabeležili 328 mio EUR operativnega dobička, ki je kar za 48 % presegel dobiček iz leta 2020.  Primerjava rezultatov z letom 2021 ni mogoča, ker so imeli v tem letu 50 mio € odškodninskih izrednih stroškov. Omenjena mlekarna je v 100 % zadružni lasti, z 38 poslovalnicami po celem svetu in tržno prisotnostjo v 100 državah. Graf 2: Primerjalna analiza cen mleka med letoma 2022 in 2021  Kaj se bo zgodilo v letu 2023, je še neznanka! Vir: SURS, EU, Kmečki glas,  

Wed, 19. Oct 2022 at 14:09

1016 ogledov

Belorta 350 mio evrov – velikan za prodajo sadja in zelenjave
V okviru strokovne ekskurzije Sindikata kmetov Slovenije po Belgiji smo si ogledali zadružno podjetje Belorta. Podjetje se ukvarja z avkcijsko prodajo sadja in zelenjave. Na seznamu ponudbe imajo kar 140 vrst različne zelenjave in 25 vrst sadja. Za vsako vrsto imajo izdelan koledar dosegljivosti in več kot 80 % vse zelenjave je dosegljive preko celega leta. Poglejte kratko video predstavitev zadružnega podjetja BELORTA Belorta organizira prodajo sadja in zelenjave preko avkcij. Registriranih imajo 450 kupcev, ki v živo ali preko oddaljene spletne povezave petkrat tedensko licitirajo. Sistem prodaje poteka po načinu padajočih cen (Dutch auction). Na velikih zaslonih dražitelji spremljajo prodajo. Pri prodaji posamezne vrste   sadja ali zelenjave se na zaslonu izpiše vrsta in dnevna količina, takoj za tem pa že prične krožiti kazalec cene, ki pada proti »ničli«. Cena se prične odštevati približno na dvakratniku normalne cene. Če dražitelj predolgo čaka, se lahko zgodi, da ostane brez blaga. Za celotno uslugo prodaje si Belorta zaračuna 1,8 % provizije, poleg tega pa kot organizacija proizvajalcev prejme še subvencijo v višini  dodatnih 1,8 %. Dražitelji prihajajo iz celega sveta. Kmetje zadružniki pa so le iz Belgije in manjši del iz Nizozemske. Belorta ustvari letno več kot 350 milijonov evrov prometa. Da so prišli do tega obsega, so v zadnjih desetih letih prevzeli kar šest podobnih avkcijskih hiš. Vsako združitev so morali potrditi zadružniki v obeh podjetjih. Največji kmet zadružnik prideluje zelenjavo na površini, ki obsega kar 75 hektarjev steklenjakov, najmanjši pa ima zgolj 2.500 m2 steklenjakov, kjer prideluje posebna zelišča. Belorta je uspešno podjetje, ki svojim zadružnikom redno izplačuje dividende, ki v normalnem letu znašajo 6 % na skupni kapital. Dividende izplačujejo, zaradi davčnih ugodnosti, vedno z 12 mesečnim zamikom. Na koncu nam je vodič po Belorti dejal, da bo letos pozimi paradižnik zelo drag, saj si ga bo le malo kmetov upalo saditi – zaradi dragega gretja. Slovenija nima nafte, ima pa termalno vodo, ki jo vse premalo koristi za gretje  rastlinjakov. Žal je ta voda težko dostopna, in to predvsem zaradi administracijskih ovir pri pridobivanju potrebnih dovoljen. Na tak način naša država  sama  skrbi, da  imamo  pri sadju in zelenjavi nizko stopnjo samooskrbe. Celoten prispevek bo objavljen v prihodnji, 43. številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo, 26. oktobra. VABLJENI K BRANJU. NA STRANI KMETOV. KMEČKI GLAS. Vse o naročniških prednostih izveste s klikom na pasico. 

Fri, 30. Sep 2022 at 12:48

1205 ogledov

Mlečna (NE)SREČA
Za listanje strani kliknite na desno puščico ob robu fotografije.   Poglejte si karikirano zgodbo Mlečna (NE)sreča tudi v video tehniki. 
Teme
živinoreja mlekarstvo odkupne cene mleka

Prijatelji

Kmetijski Oglasnik

NAJBOLJ OBISKANO

0,45 eur odkupna cena za kilogram mleka?