Frisland campina ena od največjih zadružnih mlekarn na svetu, s sedežem na Nizozemskem vsak mesec javno objavi zagotovljeno ceno za kilogram mleka. Za mesec julij 2022 tako velja cena 60 centov za kilogram, kar preračunano na liter znaša 61,8 centa na liter, ob pogoju dosežene kakovosti 3,57 % beljakovin, 4,42%  tolšče  in 4,53 % laktoze in letni količini 875.000 litrov oddanega mleka. V to mlekarno oddaja  mleko  kar  15.700 kmetov iz Nizozemske, Belgije in severne Nemčije. Količina odkupljenega mleka jim je  v letu 2021 padla za 3 %.  Frisland campina ima 10.500 kmetov članov, ter zaposluje 22.300 delavcev. V letu 2021 so ustvarili 172 mio evrov čistega dobička. Največ dobička ustvarijo z mlečnimi napitki in svežimi siri, kjer ima ima vodilno vlogo mozarela. Svoje izdelke izvažajo v 100 držav, v zadnjem času zelo povečujejo izvoz na Kitajsko in Afriko. Zakaj je lahko mleko tako dobro plačano? Za obvladovanje tako velikega sistema je potrebno imeti odlično organizacijo, popolnoma avtomatizirano  proizvodnjo  in biti vpet v svetovni trg  z mlečnimi izdelki. Naše tri mlekarne, kakor tudi kmetije, se težko primerjajo z Nizozemskimi razmerami. Razlika  med odkupnima cenama  pa zelo boli, Nizozemski kmet dobi za liter mleka  kar 32 % višjo ceno. Ob dejstvu, da ima slovenski kmet v povprečju bistveno slabše razmere za prirejo mleka in da so naše črede petkrat manjše, bi morala biti  odkupna cena pri nas višja kot tam zgoraj.    Če bodo na Nizozemskem kmetje, zaradi naravo varstvenih zahtev morali zmanjševati svoje črede, bo mleka še manj in cena bo le še višja. 60 € na kravo molznico je namenila država kot spodbudo  kmetom pri  veliki krizi, kar predstavlja pri mlečnosti 8.000 litrov na kravo in 42 centih odkupne cene za liter mleka le 0,75 centa spodbude na liter mleka ali 1,7% »dviga cene«. Država bi se morala zavedati, v kolikor kmetje ne bodo imeli normalnih pogojev gospodarjenja, bo v naslednjih leti prišlo do velikega osipa kmetij, na udaru bodo predvsem  področja z omejenimi dejavniki. Poleg nizkih odkupnih cen bo dodaten razlog za opuščanje kmetovanja tudi trg delovne sile, ki mladim ponuja zaposlitev. Število brezposelnih v Sloveniji je na najnižji točki v zadnjih 30 letih.

Osrednja težava seveda izhaja iz Ukrajinske vojne. Nihče ne zna oceniti koliko žita bodo uspeli požeti v Ukrajini. ZDA in Evropa se trudita v dogovoru z Rusijo sprostiti  trgovske kanale. A razplet dogovora je še precej nejasen. Iz tega razloga je tudi celoten trg žita precej nepredvidljiv, cena se giblje v plus in potem zopet v minus. Tako je cena pšenice najprej padla na 390 € za tono in v naslednjem dnevu ponovno skoraj dosegla 400 €.   Države, ki so bile do sedaj odvisne od Ukrajinskega žita, so nemirne in iščejo alternativo. V kolikor bo dosežen dogovor o sprostitvi tovornih pristanišč v Ukrajini, bo cena žit za gotovo padla. Francoski predsednik Macron glede dogovora ni optimistično razpoložen. Odpira se nekaj novih možnosti z obnovitvijo železniške povezave do Romunije. Če bi prišlo do te rešitve, je  vprašanje, če bo v to privolila Rusija. Ker Rusijo vojna vsak dan stane 500 mio dolarjev, bodo gotovo imeli interes stroške pokriti kar na mestu samem, najlažje z vojnimi dobički in krajo Ukrajinskega žita. Tik pred žetvijo pa jo je zagodlo še vreme. Skoraj povsod po Evropi kjer pridelujejo žita, že več kot teden pustoši zelo huda suša s temperaturami preko 40˝C. V Franciji je bila prvotna napoved za letino »dobro do zelo dobro«, a so jo zaradi suše znižali. Podobno je tudi v ZDA. Dejstvo je, da tako Franciji kot ZDA - velikima pridelovalkama in izvoznicama  žit ustreza visoka cena ...

V atriju ljubljanske mestne hiše je bila danes, v ponedeljek, 6.junija 2022, odprta razstava ob 150-letnici slovenskega zadružništva z naslovom »Zadruge ščitijo prebivalstvo na deželi«. Razstava bo odprta do 12. junija 2022, potem pa bo zaokrožila po Sloveniji. Razstava nagovarja strokovno in širšo javnost o pomenu zadružništva za slovensko kmetijstvo in širše gospodarstvo skozi zgodovino in v prihodnje. Avtor razstave prof. dr. Žarko Lazarevič z Inštituta za novejšo zgodovino je v uvodnem nagovoru orisal zgodovino in pomen zadružništva. V času največjega razcveta je bilo v Sloveniji več kot 1.400 različnih zadrug. Število zadrug se je sicer ves čas spreminjalo, organizacijsko in finančno pa je doseglo svoj vrh  pred drugo svetovno vojno. Po vojni je bilo z nasilno kolektivizacijo  zadružništvo ukinjeno, ta se je v šestdesetih letih ponovno pričelo vzpostavljati. Napovedana je tudi posebna knjiga o 150 letih zadružništva v Sloveniji, ki bo izšla v prihodnjem letu. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je posebej poudaril pomen razstave za širšo nekmetijsko publiko, saj z njo dobijo obiskovalci vpogled v osnovno organizacijsko strukturo kmetijstva.  

Takoj po volitvah so zaokrožile informacije, katera imena bodo zasedla pomembna ministrska mesta. Spontani komentarji v javnosti dajo vedeti, da kmetijsko ministrstvo ni med glavnimi oz. najbolj zaželenimi. Prehranska stabilnost države je očitno tematika, ki (žal) le občasno zasede mesto v politiki. Če kakšnega domačega pridelka manjka, to skoraj nikogar ne moti, če je veliko uvoženega, še manj. Kot da nihče resno ne razume, da je doma pridelana hrana pomembna strateška dobrina. Kmetje in potrošniki si želimo ministra, ki bo s svojimi ukrepi prinesel spremembe, zaščitil prave družinske kmetije ter subvencije namenil tistim, ki spodbude resnično potrebujejo, saj skrbijo za ohranjanje kmetijstva in podeželja. Denar je še posebej smiselno vlagati v razvoj deficitarnih panog in tistemu razredu kmetov, ki bodo od tega lahko vsaj delno živeli. Bodoči minister naj bi namenil več spoštovanja zemlji v državni lasti, jo ohranjal tudi pri velikih najemnikih, omogočal najem zainteresiranim kmetom, za vse pa naj veljajo realne cene. Pričakujemo več investicij v namakalne sisteme in lažji dostop do termalne vode, namenjene pridelavi zelenjave. In da se ne bo s spodbudami streglo le posameznikom, temveč naj jih bodo deležna tudi združenja kmetov in zadruge. Novi minister naj ne bo zgolj uradnik, naj mu bo naš mali kmetijski prostor izziv, naj spoštuje kmetijstvo in kmete in naj vodi resor kot naš kmet vodi svojo kmetijo. Pred ognjem dom, pred točo … varoval bo … VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. Berite KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Čeprav se je  odkupna cena za Slovensko mleko končno premaknila in je v aprilu znašala 39,78 centov,  pa je ta cena v primerjavi s   kmetijsko razvitejšimi dele Evrope, še vedno zaostajala tudi za 25%. Ponovno smo pregledali sporočilo za javnost ene od večjih zadružnih  mlekarn na Nizozemskem Frisland Campina, njihova napoved   odkupne   cene  mleka za maj 2022  znaša 54 centov za liter. Višjo ceno utemeljujejo s  podobnim dvigom pri  konkurenčnih mlekarnah in še vedno dobrim povpraševanjem po mlečnih izdelkih.   Odkupna cena se je samo v enem mesecu dvignila za 4,12 cente. Pri nas pogajanja o boljših odkupnih cenah  sicer potekajo, a  do sedaj žal niso  zmanjšale velikega zaostanka za razvitim svetom.  Še vedno je tudi nerazumljivo, zakaj se mleko ne odkupuje na osnovi teže in zakaj  so pri obračunu   postavljene maksimalne vrednosti tolšče in  beljakovin. Za razliko do mlekarn v tujini, pri nas nismo zasledili želje, da bi bile komunikacije  s kmeti dobavitelje urejene na transparentni način.   Teh slovenskih posebnosti nismo zasledili v drugih  državah.

Po dolgotrajnih pogajanjih so masne bilance končno dobile zeleno luč. Neuradno smo izvedeli, da je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek  podpisal odlok o uvedbi  masnih bilanc. Ta uredba naj bi pripomogla k pravičnejši razdelitvi denarja v celotni živilski verigi in istočasno preprečevala zlorabe z lažnimi deklaracijami.  Veliko rejcev živine je že v  preteklosti opozarjalo, da se na trgovskih policah nahaja meso iz uvoza, vendar se je prodajalo kot slovensko. Inšpekcijske službe so našle tudi primere, ko se je prodajalo meso iz sprednjega dela plečeta za dražje – stegensko. Z masnimi bilancami naj bi bili tovrstni nadzori  lažje izvedljivi. Pričakovati je, da bodo morali trgovci spremeniti način prodaje rinfuznega mesa.    V Sloveniji se je potrošnik že navadil spoštovati doma pridelano hrano in ravno zato je prav, da država s predpisi ščiti tako potrošnika kot kmete pridelovalce. Ukrep prihaja ob pravem času, saj se ob zaostrenih tržnih razmerah v trgovinah zlahka pojavi meso slabše kakovosti. Slabši del novice predstavlja dolgi rok za vpeljavo masnih bilanc, ki naj bi trajal več kot leto dni. Ali je to zgolj predvolilno dejanje in zavajanje kmetov rejcev  ali resni namen uvedbe pravičnejšega trga z mesom, bo kot vedno pokazal čas. KMEČKI GLAS – vaš pomočnik pri kmetovanju. Naročniške ugodnosti izveste s klikom na pasico.