Vreme Naročite se
22,7 milijarde € novo zadružno podjetje??
Nizozemska revija Foodbusines poroča o ponovni ideji združenj dveh mlekarskih gigantov. Poslovodstvo Frisland Campine in Arle preučuje učinke združevanj obeh velikih zadružnih mlekarskih podjetij.
Tevž Tavčar
Kmečki glas

Ponedeljek, 26. september 2022 ob 13:09

Odpri galerijo

Ista ideja je že bila pred 17 leti na mizi, a so jo takrat zadružni kmetje, lastniki  Arle, zavrnili. V kolikor se bosta upravi prepričali, da je za nadaljnji razvoj obeh podjetij združitev koristna, bodo o tem odločali lastniki, kmetje zadružniki.

Pri odločitvi bosta igrali pomembno vlogo pričakovani pozitivni sinergetski učinki  in strah lastnikov Arle pred Nizozemci. Kmetje lastniki pa bi lahko imeli tudi pomislek pri združevanju v času, ko je mleka na trgu premalo, saj si konkurenčne mlekarne med seboj  »kradejo«  kmete in s tem dvigujejo odkupno ceno.

V primeru, da se tokrat lastniki odločijo za združitev, bi nastalo največje mlekarsko podjetje v Evropi z letno realizacijo 22,7 milijarde evrov prometa.  Tak promet bi presegel do sedaj vodilno Francosko podjetje Lactalis. Za združitev pa bo še prej potrebno pridobiti soglasje Evropske komisije, saj bi zaradi velikosti novega podjetja lahko prišlo do dominantnega položaja na trgu mleka.  

Frisland Campina, s sedežem na Nizozemskem, in Arla, s sedežem na Danskem, sta po prometu približno enaki, vsaka z nekaj več kot 11 milijard evrov letnega prometa.

Obe podjetji zasledujeta tudi isto poslovno poslanstvo:

»Zagotavljanje največje vrednosti mleka za svoje kmete«

ARLA

Letni promet: 11,202 milijarde evrov

Dobiček iz poslovanja 2021: 346 mio evrov

Kmetje, zadružniki lastniki: 8.956

Področje delovanja: Danska, Švedska, Velika Britanija, Nemčija

 

FRISLAND CAMPINA

Letni promet: 11,501 milijarde evrov

Dobiček iz poslovanja 2021: 355 mio evrov

Kmetje, zadružniki lastniki: 10.504

Področje delovanja: Nizozemska, Belgija, Nemčija

Združitev pomeni tudi, da bodo vsi kmetje zadružniki postali lastniki  v združenem podjetju. Prava združitev lahko prinese resne organizacijske spremembe, zmanjšanje stroškov dela, zmanjšanja števila mlekarn, boljše nabavne pogoje za repro material in energijo in nenazadnje zagotavljanje največje vrednosti za svoje kmete. Spomnimo se, da je pri nas pred leti potekala iniciativa za združitev Mlekarne Celeia in Pomurskih mlekarn,   ki pa žal ni uspela. Glavni razlog za neuspeh naj bi bila težava, kdo bo sedel v upravi nove mlekarne. Potem je Pomurska mlekarna zašla v finančne težave in bila prodana, Mlekarna Celeia pa še vedno ne posluje v zelenem polju.

Če bo prišlo do združitve Frisland Campine in Arle, bo nastalo največje zadružno podjetje na svetu, ki bo svojim lastnikom lahko ponudilo dodatno finančno stabilnost, s prometom, ki bo več kot 80-krat večje od slovenskega mlečnega sektorja.

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 15. Jan 2023 at 18:00

94 ogledov

milijon € za hektar
Govoriti o ceni kmetijskih zemljišč je zelo težko. Ceno vedno pogojuje več  parametrov.    Dejstvo pa  je,  da danes z moderno kmetijsko tehniko, kmet brez težav lahko dodatno obdela več deset hektarjev zemlje. Kmet, ki si želi širitve zato ne potrebuje kupiti novega konja, potrebuje le osnovno sredstvo – zemljo.  Zemlja je omejena dobrina, zato ne čudijo podatki iz posameznih držav znotraj EU,  kjer cena kmetijskih zemljišč   v  zadnjih desetih letih zrasla za več kot petkrat. Leto 2022 je bilo tudi za kmetijski sektor zelo burno.  Cene kmetijskega   repro materiala,  vojna v Ukrajini  in nove zahteve po zmanjšanju  vpliva  kmetijstva na okolje so  vplivale tudi  na spremembe cen  kmetijskih zemljišč. Čeprav so bili pritiski  na Nizozemske kmete  po zmanjšanju  intenzivnosti zelo hudi, pa se  iz tega razloga cene kmetijskih zemljišč niso zmanjšale, cene so  v prvih šestih mesecih leta 2022   zrastle za 8,5%.   Tako je povprečna cena  orne zemlje dosegla 80.000 evrov.  Zvišala se je tudi cena trajnega travinja in je v povprečju presegla  64.000 evrov.  Zelo dobro  so se prodajale kmetije z mlečno proizvodnjo, skupaj je bilo prodanih 45 obratov,  v  letu 2021 in 2020 pa vsakič po 75.   Povprečni čas prodaje  kmetij ,se je v lanskem  leto zmanjšal na  196 dni, v letu prej pa je še znašal 285 dni.  K dobri prodaji je gotovo vplivala visoka odkupna cena mleka, ki je  bila  julija 2022 z  60 centi za kilogram mleka 30 % višja kot pred enim letom.  Vprašanje pa  je ali bo  prva korektura  odkupne cena mleka navzdol na Nizozemskem, po več kot celoletni rasti, prinesla spremembe na trgu s kmetijsko zemljo. Nizozemska mlekarna Frisland Campina je za letošnji  januar objavila padec odkupne cene mleka  za 2,51 centa na kilogram na 60 centov za kg.    Slabše so se prodajale kmetije s prašičerejsko proizvodnjo,  na prodaj  je bilo le 30 obratov, prodanih pa le 9. To stanje je odraz, novih zakonskih predpisov, ki zahtevajo zmanjšanje  intenzivnosti  rej. Število kmetij ki redijo prašiče se je tudi v preteklem letu zmanjšalo.    Cene kmetijskih zemljišč  so na Nizozemski  daleč najvišje v Evropi.  Povprečna cena kmetijskih zemljišč velikokrat ne odraža realnega stanja. Cene zemljišč znotraj posamezne države zelo nihajo, v odvisnosti od regije,  kvalitete zemljišč in velikost ponujenih zemljišč.   Naj nižjo povprečno ceno  kmetijskih zemljišč v letu 2020 je beležila Hrvaška, ki je dosegla vsega 3.440 € za hektar orne zemlje. Na tako nizko ceno pri naših sosedih so gotovo vplivale transakcije z   manjšimi površinami na do kraja izseljenimi Slavoniji.  Če pa bi na trgu kdo ponudil večji kompleks zemljišč z več kot  200 hektarji pa bi si cena za gotovo približala evropskim. Rekordna regija znotraj EU je bila v Španiji, na Kanarskih otokih, kjer je povprečje doseglo 120.000 evrov za hektar orne zemlje.  Po vsej verjetnosti  je bila ta zemlja namenjena zelenjadarski proizvodnji. Cena zemlje je seveda odvisna od kmetijske kulture in v tem primeru je že 30 let rekorderka Francoska pokrajina  Champagna. Tu se je cena v zadnjih tridesetih letih dvignila pet kratnik, iz 181.000 na 1.040.000 evrov  za  hektar vinogradniške zemlje.  Šampanjec je  od nekdaj spadal v kategorijo  luksuza in  ti proizvodi omogočajo bistveno več dodane vrednosti.   Francoska vina  niso  draga zaradi višjih  proizvodnih stroškov, temveč zaradi kvalitete, prepoznavnosti blagovnih znamk  in  položaja na trgu.   Ob lansko letnem zadružnem obisku Avstrije, smo pri rejcu pitancev  30 kilometrov pred Dunajem  spoznali tudi specifični položaj trga s kmetijskimi zemljišči. Nekaj pridelovalcev zelenjave je svojo zemljo uspešno prodalo za izgradnjo industrijskega kompleksa in potem so s polnimi žepi pričeli kupovati nadomestna kmetijska zemljišča. Sprožili so verižni efekt in cena enega hektarja  orne zemlje je dosegla 80.000 evrov.   V Slovenskem  vinogradniškem raju  v Goriških brdih  lahko  cene  potencialnih vinogradniških  zemljišč dosežejo med 40.000 do 60.000 evrov za hektar.   Cena  za že postavljene vinograde, na dobri legi pa  lahko dosegajo med 80.000 do 100.000 evrov za hektar.  Ob tem pa je potrebno posebej poudariti, da se zemlja v Brdih skoraj ne prodaja, do občasnih transakcij prihaja le za manjša in obrobna  zemljišča. In če trga  ni, to pomeni, da gre kmetom v regiji dobro.

Fri, 13. Jan 2023 at 12:45

354 ogledov

Brazilija se utaplja v soji
Spletni nemški kmetijski portal Agrarheute poroča, da je Brazilija, največja svetovna pridelovalka soje, objavila, da bo aktualna letina rekordna.  Na južni zemeljski polobli so sedaj v času intenzivne žetve. Do sedaj rekordna letina soje bo presežena za 10 % in bo znašala 153 milijonov ton. Vremenske razmere so bile dobre, prav tako so povečali površine pod sojo za 1,8 mio hektarjev. V Braziliji so imeli posejano aktualno letino soje na kar 43,3 mio hektarjev. Površine pod sojo so se v zadnjih desetih letih povečale za 15,6 mio hektarjev. Brazilija za svoj potrebe potrebuje približno 50 mio ton, vse ostalo, kar v letošnjem letu predstavlja 100 mio ton, pa proda po svetu. Dve tretjini izvoza soje odpadeta na Kitajsko, zajeten delež pa odpade tudi na Evropo, kjer sta največja kupca Španija in Nizozemska. Eden od tržnih analitikov je izjavil, da se ta trenutek še ne ve, kako bi se lahko porabilo 100 mio ton soje.  Cene sojinega drobljenca ("šrota") so na osnovi ocen rekordne brazilske letine v mesecu decembru na mesečni ravni že padle za 4 do 8 %. Cene                                                             december 2022        +-prejšnji mesec Sojin drobljenec 43/44% beljakovin                     566 €/t                                -21 € Sojin drobljenec  GSO 48% beljakovin               593 €/t                                 -21 € Sojin drobljenec  brez GSO 43/44% beljakovin   662 €/t                                -54 € Gensko spremenjena  soja je glede na vsebnost beljakovin 12,6 % cenejša kot gensko nespremenjena. Brazilija že nekaj let uporablja GSO sojo, ki je bistveno bolj odporna na sušo.  Uporabniki GSO soje do sedaj niso poročali o negativnih posledicah, uporabe le te.

Thu, 15. Dec 2022 at 12:37

596 ogledov

Mleko – ponudba in povpraševanje sta zvišala ceno 
Odkupne cene mleka so se v Sloveniji zadnjem letu bistveno povišale. Tako je v  letošnjem  oktobru  povprečna cena za kilogram mleka dosegla 53,6 centa. Pred enim letom pa je  povprečna cena dosegala le 34,0 centa.   V omenjenem obdobju se je cena izboljšala za 58 %. Veliko, vendar je bil odziv na trgu prepočasen. Ker je bila cena pred dvigom prenizka,  je sledilo hitro povišanje, zato ne preseneča dejstvo, da je Slovenija po višini sprememb cen v EU dosegla visoko četrto mesto.  Povprečen dvig cene v EU je dosegel 46 %. Iz grafa odkupnih cen mleka po državah EU je jasno razbrati, da je za kmete najboljše, če so del zadružnega sistema. Le ta je najmočnejši na Nizozemskem in Danskem z mlekarnama Frisland Campina in Arla. Graf 1: Odkupne cene mleka v državah EU Po podatkih SURS se nam letos, prvič po dolgih letih, lahko zgodi, da bo skupna letna odkupljena  količina mleka nižja kot v  predhodnem  letu.  V desetih mesecih letošnjega leta je skupna oddaja mleka v Sloveniji za 2,2 % nižja kot v letu 2021.  Po neuradnih napovedih lahko letos pričakujemo, da bo količina prodanega mleka  v tujino ponovno zrastla.   Oddanega mleka je manj in več ga gre v tujino, kar lahko pomeni več težav za naše mlekarne. Ta dva razloga sta končno pripeljala domače odkupovalce mleka, da so odkupne cene dvignili.   V Evropi je bilo v devetih mesecih odkupljenega za 0,4 % manj mleka kot leto prej. Najvišjo rast odkupa so z 3,2 % beležili v Avstriji, največji padec odkupa mleka pa z -5,5 % na Hrvaškem.  Tako drastičen padec odkupa na Hrvaškem je lahko logična posledica zelo nizke odkupne cene, ki  je  oktobra znašala 49,4 centa. Zanimivo, da so v istem mesecu v EU najnižjo odkupno ceno za mleko zabeležili v Franciji, in sicer 48,3 centa. Razloga za tako nizko ceno na  Hrvaškem in Franciji  sta zelo podobna – v obeh državah ima pomembno vlogo največji svetovni mlekarski konglomerat Lactalis, ki ima na Hrvaškem trgu ima skorajda monopol.  In kjer ima le en velik odkupovalec vodilno vlogo, lahko suvereno postavlja ceno. Med državami z večjo prirejo mleka najvišjo odkupno ceno še vedno  beležijo na Danskem in Nizozemskem, in sicer 62,3 oz. 60,0 centa za kilogram. In kako lahko mlekarne preživijo s tako visokimi stroški nakupa mleka? Ena največjih mlekarn v Evropi Frisland Campina je v prvi polovici letošnjega leta povečala promet za 19,4 %, med tem ko se je odkupna cena v omenjenem obdobju zvišala za 38 %. Kljub povišanju odkupne cene za mleko so zabeležili 328 mio EUR operativnega dobička, ki je kar za 48 % presegel dobiček iz leta 2020.  Primerjava rezultatov z letom 2021 ni mogoča, ker so imeli v tem letu 50 mio € odškodninskih izrednih stroškov. Omenjena mlekarna je v 100 % zadružni lasti, z 38 poslovalnicami po celem svetu in tržno prisotnostjo v 100 državah. Graf 2: Primerjalna analiza cen mleka med letoma 2022 in 2021  Kaj se bo zgodilo v letu 2023, je še neznanka! Vir: SURS, EU, Kmečki glas,  

Wed, 19. Oct 2022 at 14:09

868 ogledov

Belorta 350 mio evrov – velikan za prodajo sadja in zelenjave
V okviru strokovne ekskurzije Sindikata kmetov Slovenije po Belgiji smo si ogledali zadružno podjetje Belorta. Podjetje se ukvarja z avkcijsko prodajo sadja in zelenjave. Na seznamu ponudbe imajo kar 140 vrst različne zelenjave in 25 vrst sadja. Za vsako vrsto imajo izdelan koledar dosegljivosti in več kot 80 % vse zelenjave je dosegljive preko celega leta. Poglejte kratko video predstavitev zadružnega podjetja BELORTA Belorta organizira prodajo sadja in zelenjave preko avkcij. Registriranih imajo 450 kupcev, ki v živo ali preko oddaljene spletne povezave petkrat tedensko licitirajo. Sistem prodaje poteka po načinu padajočih cen (Dutch auction). Na velikih zaslonih dražitelji spremljajo prodajo. Pri prodaji posamezne vrste   sadja ali zelenjave se na zaslonu izpiše vrsta in dnevna količina, takoj za tem pa že prične krožiti kazalec cene, ki pada proti »ničli«. Cena se prične odštevati približno na dvakratniku normalne cene. Če dražitelj predolgo čaka, se lahko zgodi, da ostane brez blaga. Za celotno uslugo prodaje si Belorta zaračuna 1,8 % provizije, poleg tega pa kot organizacija proizvajalcev prejme še subvencijo v višini  dodatnih 1,8 %. Dražitelji prihajajo iz celega sveta. Kmetje zadružniki pa so le iz Belgije in manjši del iz Nizozemske. Belorta ustvari letno več kot 350 milijonov evrov prometa. Da so prišli do tega obsega, so v zadnjih desetih letih prevzeli kar šest podobnih avkcijskih hiš. Vsako združitev so morali potrditi zadružniki v obeh podjetjih. Največji kmet zadružnik prideluje zelenjavo na površini, ki obsega kar 75 hektarjev steklenjakov, najmanjši pa ima zgolj 2.500 m2 steklenjakov, kjer prideluje posebna zelišča. Belorta je uspešno podjetje, ki svojim zadružnikom redno izplačuje dividende, ki v normalnem letu znašajo 6 % na skupni kapital. Dividende izplačujejo, zaradi davčnih ugodnosti, vedno z 12 mesečnim zamikom. Na koncu nam je vodič po Belorti dejal, da bo letos pozimi paradižnik zelo drag, saj si ga bo le malo kmetov upalo saditi – zaradi dragega gretja. Slovenija nima nafte, ima pa termalno vodo, ki jo vse premalo koristi za gretje  rastlinjakov. Žal je ta voda težko dostopna, in to predvsem zaradi administracijskih ovir pri pridobivanju potrebnih dovoljen. Na tak način naša država  sama  skrbi, da  imamo  pri sadju in zelenjavi nizko stopnjo samooskrbe. Celoten prispevek bo objavljen v prihodnji, 43. številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo, 26. oktobra. VABLJENI K BRANJU. NA STRANI KMETOV. KMEČKI GLAS. Vse o naročniških prednostih izveste s klikom na pasico. 

Fri, 30. Sep 2022 at 12:48

1055 ogledov

Mlečna (NE)SREČA
Za listanje strani kliknite na desno puščico ob robu fotografije.   Poglejte si karikirano zgodbo Mlečna (NE)sreča tudi v video tehniki. 

Mon, 26. Sep 2022 at 13:09

866 ogledov

22,7 milijarde € novo zadružno podjetje??
Ista ideja je že bila pred 17 leti na mizi, a so jo takrat zadružni kmetje, lastniki  Arle, zavrnili. V kolikor se bosta upravi prepričali, da je za nadaljnji razvoj obeh podjetij združitev koristna, bodo o tem odločali lastniki, kmetje zadružniki. Pri odločitvi bosta igrali pomembno vlogo pričakovani pozitivni sinergetski učinki  in strah lastnikov Arle pred Nizozemci. Kmetje lastniki pa bi lahko imeli tudi pomislek pri združevanju v času, ko je mleka na trgu premalo, saj si konkurenčne mlekarne med seboj  »kradejo«  kmete in s tem dvigujejo odkupno ceno. V primeru, da se tokrat lastniki odločijo za združitev, bi nastalo največje mlekarsko podjetje v Evropi z letno realizacijo 22,7 milijarde evrov prometa.  Tak promet bi presegel do sedaj vodilno Francosko podjetje Lactalis. Za združitev pa bo še prej potrebno pridobiti soglasje Evropske komisije, saj bi zaradi velikosti novega podjetja lahko prišlo do dominantnega položaja na trgu mleka.   Frisland Campina, s sedežem na Nizozemskem, in Arla, s sedežem na Danskem, sta po prometu približno enaki, vsaka z nekaj več kot 11 milijard evrov letnega prometa. Obe podjetji zasledujeta tudi isto poslovno poslanstvo: »Zagotavljanje največje vrednosti mleka za svoje kmete« ARLA Letni promet: 11,202 milijarde evrov Dobiček iz poslovanja 2021: 346 mio evrov Kmetje, zadružniki lastniki: 8.956 Področje delovanja: Danska, Švedska, Velika Britanija, Nemčija   FRISLAND CAMPINA Letni promet: 11,501 milijarde evrov Dobiček iz poslovanja 2021: 355 mio evrov Kmetje, zadružniki lastniki: 10.504 Področje delovanja: Nizozemska, Belgija, Nemčija Združitev pomeni tudi, da bodo vsi kmetje zadružniki postali lastniki  v združenem podjetju. Prava združitev lahko prinese resne organizacijske spremembe, zmanjšanje stroškov dela, zmanjšanja števila mlekarn, boljše nabavne pogoje za repro material in energijo in nenazadnje zagotavljanje največje vrednosti za svoje kmete. Spomnimo se, da je pri nas pred leti potekala iniciativa za združitev Mlekarne Celeia in Pomurskih mlekarn,   ki pa žal ni uspela. Glavni razlog za neuspeh naj bi bila težava, kdo bo sedel v upravi nove mlekarne. Potem je Pomurska mlekarna zašla v finančne težave in bila prodana, Mlekarna Celeia pa še vedno ne posluje v zelenem polju. Če bo prišlo do združitve Frisland Campine in Arle, bo nastalo največje zadružno podjetje na svetu, ki bo svojim lastnikom lahko ponudilo dodatno finančno stabilnost, s prometom, ki bo več kot 80-krat večje od slovenskega mlečnega sektorja.
Teme
mleko Zadruga

Prijatelji

Kmetijski Oglasnik

NAJBOLJ OBISKANO

22,7 milijarde € novo zadružno podjetje??