Belorta 350 mio evrov – velikan za prodajo sadja in zelenjave

19 oktobra, 2022
0
0

V okviru strokovne ekskurzije Sindikata kmetov Slovenije po Belgiji smo si ogledali zadružno podjetje Belorta. Podjetje se ukvarja z avkcijsko prodajo sadja in zelenjave. Na seznamu ponudbe imajo kar 140 vrst različne zelenjave in 25 vrst sadja. Za vsako vrsto imajo izdelan koledar dosegljivosti in več kot 80 % vse zelenjave je dosegljive preko celega leta.

Poglejte kratko video predstavitev zadružnega podjetja BELORTA

Belorta organizira prodajo sadja in zelenjave preko avkcij. Registriranih imajo 450 kupcev, ki v živo ali preko oddaljene spletne povezave petkrat tedensko licitirajo. Sistem prodaje poteka po načinu padajočih cen (Dutch auction). Na velikih zaslonih dražitelji spremljajo prodajo. Pri prodaji posamezne vrste   sadja ali zelenjave se na zaslonu izpiše vrsta in dnevna količina, takoj za tem pa že prične krožiti kazalec cene, ki pada proti »ničli«.

Cena se prične odštevati približno na dvakratniku normalne cene. Če dražitelj predolgo čaka, se lahko zgodi, da ostane brez blaga. Za celotno uslugo prodaje si Belorta zaračuna 1,8 % provizije, poleg tega pa kot organizacija proizvajalcev prejme še subvencijo v višini  dodatnih 1,8 %. Dražitelji prihajajo iz celega sveta. Kmetje zadružniki pa so le iz Belgije in manjši del iz Nizozemske.

Belorta ustvari letno več kot 350 milijonov evrov prometa. Da so prišli do tega obsega, so v zadnjih desetih letih prevzeli kar šest podobnih avkcijskih hiš. Vsako združitev so morali potrditi zadružniki v obeh podjetjih.

Največji kmet zadružnik prideluje zelenjavo na površini, ki obsega kar 75 hektarjev steklenjakov, najmanjši pa ima zgolj 2.500 m2 steklenjakov, kjer prideluje posebna zelišča.

Belorta je uspešno podjetje, ki svojim zadružnikom redno izplačuje dividende, ki v normalnem letu znašajo 6 % na skupni kapital. Dividende izplačujejo, zaradi davčnih ugodnosti, vedno z 12 mesečnim zamikom.

Na koncu nam je vodič po Belorti dejal, da bo letos pozimi paradižnik zelo drag, saj si ga bo le malo kmetov upalo saditi – zaradi dragega gretja.

Slovenija nima nafte, ima pa termalno vodo, ki jo vse premalo koristi za gretje  rastlinjakov. Žal je ta voda težko dostopna, in to predvsem zaradi administracijskih ovir pri pridobivanju potrebnih dovoljen. Na tak način naša država  sama  skrbi, da  imamo  pri sadju in zelenjavi nizko stopnjo samooskrbe.

Celoten prispevek bo objavljen v prihodnji, 43. številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo, 26. oktobra. VABLJENI K BRANJU.

NA STRANI KMETOV. KMEČKI GLAS. Vse o naročniških prednostih izveste s klikom na pasico.