Govoriti o ceni kmetijskih zemljišč je zelo težko. Ceno vedno pogojuje več parametrov. Dejstvo pa je, da danes z moderno kmetijsko tehniko, kmet brez težav lahko dodatno obdela več deset hektarjev zemlje. Kmet, ki si želi širitve zato ne potrebuje kupiti novega konja, potrebuje le osnovno sredstvo – zemljo. Zemlja je omejena dobrina, zato ne čudijo podatki iz posameznih držav znotraj EU, kjer cena kmetijskih zemljišč v zadnjih desetih letih zrasla za več kot petkrat.
Leto 2022 je bilo tudi za kmetijski sektor zelo burno. Cene kmetijskega repro materiala, vojna v Ukrajini in nove zahteve po zmanjšanju vpliva kmetijstva na okolje so vplivale tudi na spremembe cen kmetijskih zemljišč.
Čeprav so bili pritiski na Nizozemske kmete po zmanjšanju intenzivnosti zelo hudi, pa se iz tega razloga cene kmetijskih zemljišč niso zmanjšale, cene so v prvih šestih mesecih leta 2022 zrastle za 8,5%.
Tako je povprečna cena orne zemlje dosegla 80.000 evrov. Zvišala se je tudi cena trajnega travinja in je v povprečju presegla 64.000 evrov.
Zelo dobro so se prodajale kmetije z mlečno proizvodnjo, skupaj je bilo prodanih 45 obratov, v letu 2021 in 2020 pa vsakič po 75. Povprečni čas prodaje kmetij ,se je v lanskem leto zmanjšal na 196 dni, v letu prej pa je še znašal 285 dni. K dobri prodaji je gotovo vplivala visoka odkupna cena mleka, ki je bila julija 2022 z 60 centi za kilogram mleka 30 % višja kot pred enim letom. Vprašanje pa je ali bo prva korektura odkupne cena mleka navzdol na Nizozemskem, po več kot celoletni rasti, prinesla spremembe na trgu s kmetijsko zemljo. Nizozemska mlekarna Frisland Campina je za letošnji januar objavila padec odkupne cene mleka za 2,51 centa na kilogram na 60 centov za kg.
Slabše so se prodajale kmetije s prašičerejsko proizvodnjo, na prodaj je bilo le 30 obratov, prodanih pa le 9. To stanje je odraz, novih zakonskih predpisov, ki zahtevajo zmanjšanje intenzivnosti rej. Število kmetij ki redijo prašiče se je tudi v preteklem letu zmanjšalo.
Cene kmetijskih zemljišč so na Nizozemski daleč najvišje v Evropi. Povprečna cena kmetijskih zemljišč velikokrat ne odraža realnega stanja. Cene zemljišč znotraj posamezne države zelo nihajo, v odvisnosti od regije, kvalitete zemljišč in velikost ponujenih zemljišč. Naj nižjo povprečno ceno kmetijskih zemljišč v letu 2020 je beležila Hrvaška, ki je dosegla vsega 3.440 € za hektar orne zemlje. Na tako nizko ceno pri naših sosedih so gotovo vplivale transakcije z manjšimi površinami na do kraja izseljenimi Slavoniji. Če pa bi na trgu kdo ponudil večji kompleks zemljišč z več kot 200 hektarji pa bi si cena za gotovo približala evropskim.
Rekordna regija znotraj EU je bila v Španiji, na Kanarskih otokih, kjer je povprečje doseglo 120.000 evrov za hektar orne zemlje. Po vsej verjetnosti je bila ta zemlja namenjena zelenjadarski proizvodnji.
Cena zemlje je seveda odvisna od kmetijske kulture in v tem primeru je že 30 let rekorderka Francoska pokrajina Champagna. Tu se je cena v zadnjih tridesetih letih dvignila pet kratnik, iz 181.000 na 1.040.000 evrov za hektar vinogradniške zemlje. Šampanjec je od nekdaj spadal v kategorijo luksuza in ti proizvodi omogočajo bistveno več dodane vrednosti. Francoska vina niso draga zaradi višjih proizvodnih stroškov, temveč zaradi kvalitete, prepoznavnosti blagovnih znamk in položaja na trgu.
Ob lansko letnem zadružnem obisku Avstrije, smo pri rejcu pitancev 30 kilometrov pred Dunajem spoznali tudi specifični položaj trga s kmetijskimi zemljišči. Nekaj pridelovalcev zelenjave je svojo zemljo uspešno prodalo za izgradnjo industrijskega kompleksa in potem so s polnimi žepi pričeli kupovati nadomestna kmetijska zemljišča. Sprožili so verižni efekt in cena enega hektarja orne zemlje je dosegla 80.000 evrov.
V Slovenskem vinogradniškem raju v Goriških brdih lahko cene potencialnih vinogradniških zemljišč dosežejo med 40.000 do 60.000 evrov za hektar. Cena za že postavljene vinograde, na dobri legi pa lahko dosegajo med 80.000 do 100.000 evrov za hektar. Ob tem pa je potrebno posebej poudariti, da se zemlja v Brdih skoraj ne prodaja, do občasnih transakcij prihaja le za manjša in obrobna zemljišča. In če trga ni, to pomeni, da gre kmetom v regiji dobro.