Večkrat smo že povzemali  informacije po Argarheute, ki je poročal o Kitajski kot proizvajalki in uvoznici  kmetijskih pridelkov. Tokrat lahko pogledamo kako jo ocenjuje USDA – Ameriško kmetijsko ministrstvo. Kitajska namreč predstavlja  zelo pomembnega kupca na svetovnem trgu  kmetijskih surovin.

Po teh ocenah naj bil imela Kitajska v letošnjem letu posejano  z ozimno in spomladansko pšenico skupaj 23 milijonov hektarjev.  136 mio ton naj bi bila težka  skupna letošnja letina pšenice.  In ker imajo Kitajci zelo radi rekorde,  bo ta številka ponovno postavila rekordno lestvico za 2% navzgor.

5,9 tone pšenice / hektar bo povprečen predelek.               

10 milijonov ton  bo težak uvoz  pšenice in bo ostal na nivoju leta 2020.

Tudi  Kitajske zaloge pšenice in ječmena so enormne, saj so ob koncu sezonske  znašale polovico svetovnih zalog  z 143 mio tonami, zaloge v EU so znašale le 11 mio ton, v ZDA pa 18 mio ton.  Očitno se Kitajska še vedno spominja časa komunizma, ko so v hudi revščini,  trpeli  lakoto.

Kitajski notranji trg je kontroliran s strani države, ki postavlja uradne minimalne  odkupne cene.  Z visoko postavljenimi cenami želijo stimulirati višjo stopnjo samooskrbo. Strateško je boljše pridelati hrano doma  po višji ceni, kot biti preveč odvisen od uvoza. 

305 evrov za tono krmne pšenice je  določena minimalna odkupna cena.   Aktualna cena za koruzo je je znašala 362 evrov za dobavo takoj in 335 evrov za  letošnjo žetev.  Kitajsko ministrstvo za kmetijstvo  je izdalo  smernice, po katerih naj bi se drago koruzo in sojo,  za prehrano prašičev in perutnine,  nadomestilo z  cenejšimi surovinami, kot so manioka, ječmen,  sirek in riževi otrobi.

26 mio ton koruze  bo letos uvozila Kitajska

Država Kitajska  gradi svojo kmetijsko politiko, po kateri želijo postati prehransko čim bolj samooskrbni.