Vodilni spletni kmetijski portal na področju nekdanje skupne države www.agroklub.com je že peto leto zapored organiziral kmetijsko konferenco, na kateri so med drugim poudarili težave na področju kmetijstva.

Celoten program se je odvijal zelo dinamično, v obliki okroglih miz ali pogovorov ena na ena. Organizatorju je uspelo pripeljati v Osijek več kot 300 obiskovalcev.

Neurejeno stanje lastništva zemljišč

Hrvaško je v preteklem stoletju pretreslo več izseljeniških valov, ki so za seboj pustili neurejeno stanje v zemljiških knjigah. Samo agencija za kmetijske trge, ki skrbi za plačila kmetijskih spodbud, poroča o več kot 200.000 hektarjih kmetijskih površin, ki ne izkazujejo dejanskega lastništva. Najslabše stanje izkazuje Dalmacija, kjer se velikokrat pojavljajo, v zemljiški knjigi lastniki zemljišč, ki so preminuli pred že več kot 100 leti. Zanimiv je bil komentar kmeta iz področja Baranje, ki je dejal, da so njegovi predniki živeli v urejenem turškem cesarstvu, v novi državi, pa se počuti, kot da živi v anarhiji. Za ureditev razmer kmetje že več kot trideset let pričakujejo novo zakonodajo na področju dedovanja.

Težave z zakupom zemlje v državni lasti

Državna kmetijska zemljišča oddajajo v najem kmetom občine. Veliko zemljišč se oddajo zgolj kratkoročno, tudi samo za eno leto. Velikokrat se zgodi, da je ključ za sklenitev najemne pogodbe politična pripadnost potencialnega najemnika. In ko se zamenja lokalna oblast lahko kmetje ostanejo brez zemlje. Hrvaška ima 165.000 kmetij, ki so deležne neposrednih plačil, povprečna velikost teh kmetij znaša 9 hektarjev. Redki so primeri, ko občina oddaja zemljo v dolgoročni zakup. Tako imajo veliko kmetij, ki se ukvarjajo izključno s poljedelstvom.

Posledice za kmetijstvo in živinorejo

Živinoreja nazaduje že vsa leta Hrvaške države in izkazuje primanjkljaj pri vseh kmetijskih kulturah, razen pri žitih in oljaricah. Slednji dve kulturi tudi izvažajo, a kot ugotavljajo je dodana vrednost zelo slaba. Stopnja samooskrbe je negativna pri govedini, mleku, svinjskem mesu, ter sadju in zelenjavi. Doma bi lahko kmetijstvo in živilska industrija vse tržne viške prodala v zelo razvito turistično dejavnost. Stanje je razumljivo, saj je osnovo za kmetijstvo vedno predstavljala zemlja, in če kmetje nimajo dostopa do nje tudi ni osnove za dodatne naložbe v živinorejo.

Kratkoročne najemne pogodbe za državna kmetijska zemljišča so pripeljale do slabega gospodarjenja z zemljo, ki se je že zakisala, ter iz leta v leto izgublja delež organskih snovi. Po poročanju državnega laboratorija, ki letno obdela več kot 2 mio vzorcev zemlje, na posameznih področjih že več kot 20 let niso gnojili z organskimi gnojili. Kdor se je kdaj popeljal z avtom od Zagreba proti vzhodu, je lahko občudoval ravnico, ki se vleče več kot 200 kilometrov, a je le ta v vedno slabšem stanju.

Afriška prašičja kuga, zaraščanje kmetijskih površin, pomanjkanje podmladka

Dodatni udarec za tradicionalno prašičerejo je na Hrvaškem spodbudila še epidemija afriške prašičje kuge, zaradi katere je veliko kmečkih rej že zaprlo svoje hleve. Država sicer spodbuja odstrel divjih svinj, ki raznašajo virus in je pred kratkim dvignila spodbudo, za vsako uplenjeno žival iz 80 na 100 evrov.

Težavo pri zatiranju APK predstavlja povečan delež kmetijskih površin v zaraščanju, ki tako nudijo divjim svinjam še dodaten življenjski prostor.

Tako kot pri nas imajo tudi na Hrvaškem težave s kmetijskim podmladkom, mladi se težko odločajo za prevzeme kmetij. Poklic kmeta tudi pri njih ni spoštovan, a smo na prireditvi zasledili lep in resničen opis, kaj bi kmet moral predstavljati za meščane.

KMET KOT TEMELJ DRUŽBE

Na prireditvi smo slišali lep in resničen opis pomena kmeta:

»Moj stari oče je večkrat dejal, enkrat v življenju boš potreboval zdravnika, odvetnika ali spovednika, toda vsak dan, trikrat dnevno potrebuješ kmeta«.