📰 Skočite v barvito jesen z aktualnimi novicami, intervjuji in navdihujočimi zgodbami. NAROČANJE 🧡 https://t.co/RpWyqtcOJC https://t.co/ztpQ7yU7fX
06.11.2025
V letu, ko se je pripravljala strategija razvoja slovenskega kmetijstva, smo prvič doživeli slogo vseh institucij, ki zastopajo interese kmetov.
Mnenje potrošnikov v veliki meri ustvarjajo velika trgovska podjetja. Le ta s svojo veliko ekonomsko močjo lahko gradijo svojo zunanjo podobo. Pa ne gre zgolj za reklamo, velikokrat so njihove poteze tudi zelo koristne.
Kakovost zrezka je odvisna od različnih dejavnikov – od pasme živali, starosti, načina krmljenja in seveda tudi od dela živali.
Cene za pšenico, ječmen, koruzo in sojo so povsod po svetu na rekordnih nivojih. Pšenica je za kratek čas v Franciji presegla mejo 300 evrov za tono FOB.
Rejcem prinaša oddaja mleka reden mesečni prihodek, a je ta žal vedno bolj grenak. Odkupne cene so v lanskem letu epidemije najprej padle za 10 % in se potem v letošnjem popravile za 6 %.
Smo res zašli v inflacijski vrtiljak? Povsod po svetu poročajo o rasti cen. In tudi kmetijstvo ni izjema. Spreminjajo se cene tako za repro material kot za kmetijske pridelke.
Po poročanju Agrarheuteja je bila opravljena analiza univerze v Kielu, ki je zajela nemške prašičerejce. Kar 60 % vprašanih bi se odločilo za opustitev reje prašičev, če bi jim država za to plačala odpravnino.
Že od začetka Evropske unije je širša javnost spoznala, da je treba kmetijstvu pomagati s subvencijami. Na tak način ima Evropa zagotovljeno lastno prehransko osnovo. In zakaj kmetijstvo v Evropi potrebuje sistemsko pomoč?
Cene v Nemčiji so pri govejih pitancih R3 razreda v zadnjem letu poskočile za 43 centov in trenutno dosegajo najvišjo raven v zadnjih štirih letih.
Videoteka