Brexit – sporazum o izstopu  Velike Britanije iz Evropske unije je sprejet na nivoju obeh pogajalskih skupin. Sedaj sledi še politično potrjevanje v obeh parlamentih.

Naloga evropske pogajalske skupine ni bila lahka. Evropski pogajalci niso smeli Britancem trdo zapreti vrat. Interes obeh strani je bil ohraniti normalne odnose in prosto trgovino.  

Zaključek pogajanj je prinesel sklep, da v trgovini ne bo restrikcij, ohranja se prosta trgovina, brez izvoznih kvot in carin.  S 1. januarjem 2021 se bo med EU in Veliko Britanijo zaključil prost pretok ljudi, blaga, uslug in kapitala. Britanski izvoz se bo na mejah Evropske unije štel kot uvoz iz tretjih in ne Evropskih držav. Prav ta status bo znatno povečal stroške mejne administracije. Po pričakovanju Nemškega ministrstva za kmetijstvo in prehrano, naj bi skupni dodatni stroški mejnih  inšpekcij, administracij, špedicij znašali okoli 10 odstotkov vrednosti blaga. Ti stroški bodo lahko takoj po 1.januarju 2021 še višji, saj sistem prehoda meja še ne bo dobro vpeljan.  

Prosti carinskih dajatev naj bi bili vsi proizvodi s poreklom proizvodnje v Veliki Britaniji. Določila o izvoru porekla  blaga, sta obe strani pustili  za bodoče  odprta, saj  je v trgovskemu dogovoru zapisano, da si bosta ob strani prizadevali za skupno postavitev novih pravil.

Grenak priokus je pri ribiškemu dogovoru. Evropski ribiči  bodo v naslednjih petih letih in pol zadržali le 75 % sedanjih ribjih kvot. Po preteku prehodnega obdobja pa bosta morali obe strani ponovno sesti za pogajalsko mizo. Ta dogovor predstavlja velik udarec za Evropsko ribištvo.

Dogovor je bil sklenjen v zadnjem trenutku in ima iz tega razloga lahko kar nekaj pomanjkljivosti.

Možni razpleti v bodoče lahko predvidevajo politično zavrnitev sporazuma ali pa zaradi obširnega 1250 strani obsežnega gradiva, katerega je potrebno prebrati in razumeti v sedmih dnevih, ponovno prestavitev sprejema. Poslanci so tem času na novoletnih počitnicah in po navadi nimajo velike želje po branju.

Na Britanskem trgu je v zadnjih letih z svojimi vini prisotna tudi Kmetijska zadruga Goriška brda, njihov direktor Silvan Peršolja pravi, da tudi sami ocenjujejo da bodo višji stroški mejne administracije dosegle 10 % vrednosti blaga. Od vseh zunanjih trgov Goriške  zadruge beleži v letošnjem letu, zaradi epidemije covid-19, prav Britanija daleč največji upad prodaje. Padec prodaje je rezultat zaprtja gostinskih lokalov. Britanija bo imela očitno istočasno  kar dve  katastrofi – zdravstveno in brexit.

Promet Slovenije z Anglijo na področju kmetijskih in prehranskih izdelkov ni prav bogat, v  devetih mesecih letošnjega leta smo izvozili za 23 mio €, uvozili pa za 18 mio €.

Po vsej verjetnosti  smo v Evropi dobili še en sporazum, ki bo v naslednjih  desetih letih skrbel za zaposlenost evropskih uradnikov.