Na mednarodnem trgu žit je vse od letošnje žetve pšenice zelo živahno. Kljub relativno dobri svetovni letini pšenice, cene rastejo. Že od pričetka avgusta je cena zrasla za 14 evrov na tono.

Cene se, kljub dobri letini, višajo tudi na območju Črnega morja v Rusiji. Razlog za rast je v glavnem povsod enak, cene se dvigajo zaradi večjega povpraševanja v izvozu. Ruska pšenica je za tuje kupce dodatno zanimiva tudi zaradi nizkega tečaja rublja.

Slaba letina v Franciji in Veliki Britaniji

Obratno je v Evropi, kjer je bila letina v Franciji zelo slaba, s tem pa se je zmanjšala tudi ponudba pšenice za izvoz. Po zelo slabem pričetku izvozne prodaje pšenice v Evropi se je stanje premaknilo na boljše. Večje povpraševanje je ponovno čutiti s strani Kitajske, katera je tradicionalno dober uvoznik francoske pšenice in ječmena.

Manj setve, manj žetve

Tudi v Veliki Britaniji so se soočili s slabo letino, zato so primorani kakovostno krušno pšenico uvažati iz Nemčije in Kanade. V Nemčiji in na Poljskem je bila letina relativno dobra. Letina v Franciji je za 25 % nižja kot preteklo leto, zaradi česar se je izvozni potencial največje evropske pridelovalke žit zmanjšal za skoraj 40 %.

Nemški kmetje so z letino, ki je bila za 5 % nižja kot predhodno leto in zanaša 21,88 milijona ton, zadovoljni. Slabša letina je bila pričakovana, saj so kmetje zmanjšali sejalne površine. Slabša letina v Nemčiji se ne more primerjati z letino v Franciji in v Veliki Britaniji, kjer beležijo drastičen padec. Tako je pri slednji letina slabša kar za 35 % ter se skrčila na skupaj 10,5 milijona ton. Tudi britanska slaba letina je bila pričakovana, saj so kmetje posejali manj površin.

Višja cena žit je trenutno posledica večjega povpraševanja Kitajske, in sicer tako pri pšenici kot pri ječmenu. Kitajsko večje povpraševanju po žitu v Evropi je med drugim rezultat trgovskega nesoglasja med Kitajsko in Avstralijo. Obstaja možnost, da bodo Kitajci na najmanjšem kontinentu za nekaj časa ustavili vse nakupe.  

Agencija Reutres poroča tudi, da je kitajska carina zavrnila pošiljke ječmena iz Avstralije, saj so v njih odkrili prisotnost škodljivcev, kar dodatno potrjuje dejstvo, da se avstralska podjetja trenutno nahajajo v nezavidljivem položaju. Kitajski uvozniki so pri nadaljnjih nakupih postali zelo previdni, medtem ko so v preteklih letih na primer odkupili kar 70 % vsega avstralskega ječmena v izvozu.

Na evropskem trgu je cena za pšenico že dosegla 190 eurov za tono, kar pomeni, da je le v tednu dni poskočila za 5 evrov. Cena pšenice je kasneje sicer nekoliko padla – predvsem na osnovi visoke vrednosti evra. V hamburški luki je cena krušne pšenice padla na 182 evrov, medtem ko je krmna pšenica dosegla ceno 162 evrov za tono.

Evropska komisija poroča, da so države, članice EU, do 30. avgusta letos izvozile 2,6 milijona ton pšenice v tretje države, kar predstavlja polovico več izvoza kot v lanskem letu. Izvoz ječmena je znašal 1,3 milijona ton in beležil padec za 13 %.

Ko govorimo o milijonih ton je prav, da se spomnimo, da je letošnja letina v Sloveniji dosegla vsega 135.000 ton, od tega 50.000 ton krušne pšenice. Dejanska potreba po krušni pšenici v Sloveniji pa je ocenjena na 150.000 ton.

Tradicionalno je cena pšenice na trgu najnižja takoj ob žetvi, zato jo boljše odnesejo tisti, ki imajo prosta skladišča in jo prodajajo takrat, ko se cene ponovno zvišajo.