Vojna med industrijo in kmetijstvom

Podpisan je sporazum med državami Mercosur (Argentina, Brazilija, Urugvaj, Paragvaj) z Evropsko unijo o prosti trgovini. Sporazum s kmetijsko zelo močnimi državami lahko prinese na Evropskem trgu le nižje cene hrane in s tem slabši položaj kmetom. Sporazum je bil sprejet kljub kmečkim protestom v naprednih evropskih državah. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je podpis označila kot zmago za Evropo. Čisto drugačno mnenje o tem imajo bavarski kmetje, ki so prejšnji teden organizirali proteste.

Politika se slepo hvali

Sporazum med Mercosur državami in EU bo predstavljal največji prostor s prosto trgovino na svetu, kjer živi 700 milijonov prebivalcev. Pogajanja so trajala vse od leta 1997, komisija pa jih je sedaj zaključila v paniki, tik pred novimi Trumpovimi carinami in slabim zdravjem evropske avtomobilske industrije in strojegradnje. EU politika pred mediji slavi dostop do velikega trga, ne da bi pri tem pogledala resnici v oči. Države južne Amerike so kmetijsko razvite, industrijsko pa so podhranjene in tudi kupna moč prebivalstva je nizka. Evropska podjetja bodo tako dobila prost vstop na trg, kjer pa še zdaleč ne bodo sama. Južno Ameriko je že zdavnaj zasedla Kitajska, ki tam kupuje kmetijske proizvode, prodaja pa tudi svoje tehnične izdelke, v zadnjem času, pa tudi poceni avtomobile.

Sporazum je sicer podpisan, a ga mora potrditi še evropski parlament, kar se pričakuje najprej v drugi polovici leta 2025. Trenutno še ni jasno, ali bo EU komisija poizkušala obiti glasovanja parlamentov v vseh državah članicah.

Nemški kmetje ocenjujejo dogovor kot kravjo kupčijo. Zaradi izvoznih interesov posameznih industrijskih panog EU, bo Evropa pozabila na vse, kar je doma naredila za okolje, zaščito klimatskih sprememb in dobrobiti živali. Dogovor ogroža tudi prehransko samopreskrbo Evrope, saj so kmetijski pridelki iz južne Amerike bistveni cenejši kot evropski in bodo ogrožali obstoj evropskega kmeta. Francija, Avstrija, Irska in Poljska poizkušajo uveljaviti manjšinko pravico in zadevo ustaviti.

Spoštovanje standardov, kaj pa pristop?

Zagovorniki sporazuma trdijo, da bodo morali vsi prehranski in kmetijski pridelki iz uvoza upoštevati vse evropske standarde. Kemične analize ne bodo mogle dokazati, da so bili izdelki pridelani na okolju prijazen način, da so bili upoštevani standardi za dobrobit živali …

Po osnutku dogovora iz leta 2019 se bo trgovina sproščala postopoma, po fazah. Tako bo po šestih letih določena carinska stopnja za sveže in hlajeno goveje meso v višini 7,5 %, nad 54.450 ton, enaka stopnja naj bi veljala za zmrznjeno meso nad 44.550 ton. Prav tako naj bi bili določeni kontingenti in carine za uvoz svinje s 93 EUR na tono.

Velike cenovne razlike bodo težave

Stroški prireje mesa so v državah Mercosur bistveno nižji kot v Evropi, sami pridelajo energetske in beljakovinske komponente živalske krme, ter imajo poceni delovno silo. Po informacijah Agrarheute je njihova lastna cena govejega pitanca U3 pod 3 evre, v Evropi pa se odkupna cena bliža 6 evrom. V tem primeru bi poceni uvoz lahko imel velik vpliv na tržne cene v Evropi. To velja še posebej ob dejstvu, da se večina mesa v velikih trgovskih centrih prodaja po akcijskih cenah.

Poznani so trenutno določeni kontingenti za mlečne izdelke, kjer bodo lahko letno uvozili 30.000 ton sira in 10.000 ton mleka v prahu. Trenutno veljavna carina, ki znaša od 12 do 28 %, se bo v naslednjih devetih letih ukinila.

Letni kontingent, brez carine za uvoz perutnine je določen na 180.000 ton, prav toliko pa znaša tudi količina sladkorja. Prehodno obdobje znaša pet let. Na listi se je s 45.000 tonami znašel tudi med, ki bo po preteku prehodnega obdobja prišel v EU brez carine.

Odprle naj bi se tudi meje za evropske izvoznice svinjskega mesa in mlečnih izdelkov, a bo to v praksi zelo težko, saj so cene v južni Ameriki daleč pod nivojem evropskih cen.

Slovenija podpira dogovor

Po podatkih časnika Dela z dne 7. december 2024, naj bi Slovenija podpirala podpis dogovora. Če so letošnjo pomlad vihrali kmečki štrajki po Evropi, jih lahko ponovno pričakujemo naslednjo pomlad. Tokrat pa bodo imeli le ti velik vpliv na evropsko politično enotnost. Francija in Nemčija bosta težko uskladili svoje poglede glede zaščite kmetijstva. Če pa bo kmetijstvo trpelo zaradi usluge industriji, potem bi to morala tudi dodatno plačati.

P. S.

Ko se bo mlad prevzemnik v hribih odločal, ali naj prevzame kmetijo in bo videl, da je naši državi vseeno, če nas preplavi meso iz tujine, bo odločitev še toliko lažja.