Da je Slovenija živinorejska država, so v veliki večini vplivali trije vzroki: velik delež travinja, hribovski svet in majhne kmetije, ki so s kombinacijo poljedelstva in reje živali lahko preživele. Absolutne travnike težko spremenimo v drugo kulturo, prav tako jih ne moremo koristno izrabiti za rejo neprežvekovalcev.

Ker prihaja do strukturnih sprememb, se skupno število rejnih živali zmanjšuje, povečuje pa se velikost povprečnih čred. Le-te pa so od 2- do 4-krat manjše kot v živinorejsko razvitih državah Evrope.

S tradicijo je povezana tudi reja prašičev, ki s kolinami in domačimi suhimi mesninami potrjuje, da je prašič kralj živali.

Čeprav bi si uradna politika želela več Slovencev spreobrniti v vegetarijance, pa je v povprečnem slovenskem kosilu meso še vedno glavni vir beljakovin. To zelo dobro izkoriščajo vsi živilski trgovci, pri katerih se v vsaki dobri komercialni akciji nahaja tudi sveže meso. Žal je pri tem velikokrat na voljo le meso iz uvoza, najboljši rejci govejih pitancev pa tradicionalno svoje živali prodajo v tujino.

Pri vsem tem odgovorni pozabljajo, da se poraba mesa na glavo prebivalca v razvitem svetu že več kot 20 let spontano zmanjšuje. Sodobni potrošnik v prehrano vključuje več sadja in zelenjave, pri čemer imamo doma katastrofalno stopnjo samooskrbe. Vsa hrana, ki prihaja iz uvoza, bodisi meso, mesnine, sadje bodisi zelenjava, povečuje izpust toplogrednih plinov, »pridelanih« na avtocestah.

Naša politika sledi le evropski in pri tem pozablja, da imamo tudi doma razgledane znanstvenike, ki znajo razložiti razloge za podnebne spremembe. Po kmečki logiki se lahko tudi vprašamo, zakaj se s to tematiko ukvarja le Evropa in ob tem spusti v ozračje le 6 % vseh svetovnih toplogrednih plinov. Smo res toliko pametnejši od preostalega sveta? Ali je to, kar počne Evropa, le dober izgovor, da lahko del industrije kuje dobičke?

Evropa zelo malo prispeva k skupni količini vseh svetovnih toplogrednih plinov in v podobnem razmerju je tudi Slovenija v primerjavi z Evropo. Na tem področju smo pri nas tako majhni onesnaževalci, da bi nas moralo biti zares strah, zakaj nam to problematiko servirajo skoraj vsak dan.

Pogledali smo statistiko, koliko krav redimo na hektar kmetijskega zemljišča v Sloveniji, in prišli do zaključka, da imamo kar 1,6-krat manjšo intenzivnost kot v Nemčiji ter 2,71-krat manjšo od Nizozemske. K res odlični ekološki sliki Slovenije pa dodatno prispevajo še gozdne površine z velikim potencialom predelave ogljikovega dioksida.

Zeleni prehod bi moral biti projekt celotnega sveta in ne le majhne Evrope. S to politiko so lahko naši proizvodi le še dražji. Ne spodbujam ignorance in slabega odnosa do narave, toda pri trenutni politiki EU se zdi, kot da nam vladajo Butalci. Kdor bi resno mislil z obstoječim zelenim prehodom, bi moral v aktualnem trendu na vse izdelke, ki prihajajo iz »umazanih« držav, vpeljati carine. Ker EU ni velesila, pa so to lahko le sanje.