Velikokrat želi politika, živilska industrija in trgovina prikazati, da so za podražitve hrane krivi kmetje, a to ne drži. Nemški kmetijski spletni portal Agrarheute je objavil podatke, kako se je kmetov delež pri prodaji končnih izdelkov v Nemčiji vztrajno zniževal. Ker so pri nas razmere podobne, morda za kmeta še slabše, se jih izplača vzeti v precep.

Povzeli smo podatke za kmetov delež pri prodaji mleka, mesa, jajc, kruha in krompirja. Od leta 1970 pa vse do danes se je kmetov delež vztrajno zmanjševal. In kdo je pri tem jemal kmetov delež? Živilska industrija in trgovina. Kmetov je veliko in so med seboj slabo povezani, pri obeh nasprotnikih pa se je v vseh letih dogajala koncentracija, večji so prevzemali manjše in tako pridobivali tržno moč. V tem obdobju je seveda rastla tudi produktivnost kmetijstva, industrije in trgovine.

Danes velika večina slovenskih kmetijskih zadrug organizira odkup mleka, ki ga potem proda mlekarnam. Si predstavljate komercialni konzorcij za prodajo celotnega slovenskega mleka? Imel bi bistveno večjo moč, kot jo ima sedaj posamezna zadruga. To so le razmišljanja, ki so zelo težko uresničljiva, saj pravih povezav med zadrugami ni. In to izkorišča najprej industrija, potem pa še trgovina.

Od leta 1970 je kmetov delež v končni ceni največji padec doživel pri kruhu, in sicer za 384 %, sledi krompir z 263 %, jajca z 237 %, meso z 221 % in mleko z 53 %. Lep dokaz, kako je celotno kmetijstvo padlo na izpitu iz povezovanja.

Pri tem pa je potrebno vseeno povedati, da se je nabor prehranskih izdelkov v 50 letih močno povečal. Prehrana je tedaj slonela na osnovnih izdelkih, brez velikih razlik znotraj panoge, danes pa z svojo širino ponudbe omogoča večjo dodano vrednost in s tem tudi manjšo cenovno odvisnost od vhodne cene surovine.

Za obdobje zadnjih 50 let lahko trdimo, da sta kot zmagovalca izpadla živilska industrija in trgovina, kmetijstvo pa je nazadovalo. V razvitem svetu je kmetijstvo in hrana strateška surovina zgolj na papirju, saj že dolgo nihče ni bil lačen.