Kmečkemu glasu ob 77-letnici
V časopisu Kmečki glas že vsa leta sledimo svojemu osnovnemu poslanstvu, smo zavezniki slovenskega kmeta. Zbiramo in urejamo novice s področja kmetijstva, da naši bralci vselej dobijo pravočasne in kakovostne informacije.
Tevž Tavčar
Kmečki glas

Ponedeljek, 8. junij 2020 ob 09:32

Odpri galerijo

Ob visoki obletnici lahko trdimo, da svojih let ne kažemo! Pred kratkim smo svoje poslovanje še razširili, poleg tedenske tiskane izdaje sedaj urejamo tudi internetno izdajo.

Prav prvi rezultati branosti na spletu potrjujejo, da nas bo v prihodnje brala tudi mlajša generacija. Kmečki glas je tako dosegljiv na osebnih računalnikih, tablicah in tudi na pametnih telefonih. Z internetnim branjem bralec vstopa tudi v hitrejšo ero dostopnosti informacij. Poleg bolj ažurnih in nasploh številčnejših informacij bralcem ponujamo tudi posebni kmetijski video program. Na tak način boste preko gibljivih slik spoznali slovenske kmetije in informacije iz tujine. Trenutno je na voljo več kot 50 različnih video prispevkov.

Kmečki glas je star po tradiciji in imenu. Že od ustanovitve, ko je v času italijanske okupacije 1. junija 1943 izšla prva številka, imamo isto ime. Časopis, natisnjen na ciklostil, je iskal svoje bralce za ceno dveh lir.

Od takrat smo zamenjali več držav in s tem tudi valut. Kmet je že v času druge svetovne vojne skrbel za visoko stopnjo samopreskrbe, z njegovo pomočjo so preživeli tudi partizani. Politična elita je potem v novi državi na kmeta pozabila in ga nekaj časa, s poizkusom nasilne kolektivizacije, želela tudi preoblikovati. Določili so mu stroge meje rasti, saj ni smel imeti več kot 10 hektarjev obdelovalne kmetijske zemlje. Zasebna iniciativa in podjetniški duh sta bila kar 45 let nezaželena, zato je v tem času panoga močno zaostala za ostalim svetom. Tudi v tem obdobju je Kmečki glas izhajal in se po svojih močeh boril za kmečki stan, ki je ostal zvest zemlji in kmečkemu delu.

Kmetijstvo je bilo od naše ustanovitve pa do danes prav gotovo gospodarska panoga, ki se je najbolj spremenila. V obdobju po drugi svetovni vojni je bil le en cilj: kako čim bolj povečati proizvodnjo. Na kakovost se je takrat pozabljalo. Tako je, na primer, statistika spremljala vinogradništvo predvsem po pridelku na trto. Večji je bil pridelek, bolj so bili srečni politični veljaki. Zgodilo se je tudi, da so posamezni kmetijski strokovnjaki dobili državno odlikovanje za svoj prispevek k dvigu produktivnosti, čeprav so zato porabili 300 kilogramov čistega dušika na hektar travinja in s tem onesnažili podtalnico za naslednje generacije. Žal smo do tega spoznanja prišli šele po 40 letih. Sedaj kmet ni več tisti, ki brezglavo dviguje produktivnost, ampak skrbi za trajnostni razvoj, kar pomeni, da s svojimi dejanji ne uničuje okolja ali muči domačih živali. Kmetijska proizvodnja je postala bolj razumna in spoštljiva do ljudi in okolja.

Časi se spreminjajo, z njimi kmetijstvo in tudi Kmečki glas. Ostajajo pa nenaklonjeno vreme, klimatske spremembe, naravne ujme, bolezni, nizke odkupne cene in politika, ki kmeta nikoli ni prav dobro razumela. Kmet pa ima rad zemljo in jo neguje, da bo nekega dne, ko jo bo predal svojim naslednikom, rodila tudi njim. In pri tem lahko ves čas računa na našo pomoč, na Kmečki glas.

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij, Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas. Prijavite se in pridobite brezplačno uporabo.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 16. Oct 2020 at 13:36

215 ogledov

Cene mleka v Eu se počasi pobirajo
Cene mleka v Eu se počasi pobirajo Poprečna odkupna cena mleka v 27 državah Evropske unije je v prvi polovici  leta 2020 padla za 7,5 % na 32,53 Eura za 100 kg mleka. Razlog za padec cen predstavlja, poleg sezonskega vpliva tudi epidemija Corona virusa.  Od junija do septembra pa so se  odkupne cene v povprečju dvignile za 2,8 %. Po podatkih, zbranih med 16 mlekarnami v Evropi je dosegla v  letošnjem avgustu  povprečna cena  za 1 kilogram mleka z 4,2% tolšče in 3,4% beljakovin  32,71 centa. Kar je predstavljalo le 0,2 centa več kot v  juliju in 0,51 centa več kot v maju.  Na tak način se je zaostanek za lansko letno  ceno minimalno zmanjšal. Francozi, so  se v  primerjavi cen najboljše odrezali. Najbolj izstopa cena dosežena pri Danone,   do 36,50 centov za kilogram, kmalu za njim pa je bili Lactalisu z 34,04 centa.   Povprečna odkupna  cena mleka  je v Nemčiji v juliju dosegla 33,2 centa  za kilogram.  Najslabše plačano mleko je bilo za 28,9 centa, najboljše pa za 36,7 centa za kilogram.  Najnižja cena je bila dosežena na severu  na Baltiških ravnicah, najvišja pa na področju alpskega področja v okolici Berchtesgardna. Razlika med najvišjo in najnižjo cene  znaša kar 21% .  Ta razlika je konstantna vsa leta.  Nemški   potrošnik očitno  ceni kvalitetno alpsko mleko in  je zanj tudi pripravljen   plačati.

Mon, 12. Oct 2020 at 13:12

181 ogledov

Argentina dovolila gensko spremenjeno pšenico
Argentina dovolila  gensko spremenjeno pšenico Argentina je kot prva na svetu dovolila setev in uporabo gensko spremenjene pšenice. Odločitev je bila sprejeta s  pridržkom, ki uporabo dovoljuje le ob pogoju, da to potrdi tudi   Brazilija, ki  je največji kupec Argentinske pšenice. Kot poroča Argentinsko ministrstvo za znanost je govora o gensko spremenjeni pšenici, ki je tolerantno na sušo.  Nova sorta, pod imenom »Event« je bil  razvita v skupnem  projektu  državnega razvojnega  inštituta in  podjetja Biceres. Pri razvoju jih je vodilo dejstvo, da se čedalje pogosteje pojavljajo suše, ki pri rastlinah povzročajo stres in s tem manjši pridelek. Nova  na sušo odporna sorta, pa naj bi omogočala  bolj sigurne  žetve.  Bioceres poroča, da naj bil bila žetev gensko spremenjene pšenice, v sušnih razmerah za petino  višja, kot pri navadni pšenici. Ta prednost ne bo zagotovila le  sigurnih žetev, temveč  bo  posredno varovala  tudi naravo. Z uporabo te vrste bo potrebno sejati pšenico, na manjših površinah. Kmetijski sektor je  reagiral z mešanimi občutki. Kmetje so zaradi višjih pridelkov, tudi v času suše navdušeni.  Tehnologija pridelave gensko spremenjene pšenice je enaka kot pri normalni pšenici. Obstaja pa vprašanje, kako med seboj ločiti pridelavo obeh vrst pšenice. V primeru mešanja obeh vrst pšenice, bi lahko prišlo do težav pri izvozu, saj  v ostalih državah, gensko spremenjena pšenica še ni dovoljena. Argentina velja za zanesljivega dobavitelja kmetijskih izdelkov. V kolikor pa bi prišlo do nečistih dobav različnih  sort, pa bi lahko nastala večja  škoda, kot je dejanska korist. V bodoče bodo morale biti proizvodnje linije strogo ločene tako, da bodo kupci dobili to kar so želeli. Za sedaj le redki hočejo imeti gensko spremenjeno pšenico.

Tue, 6. Oct 2020 at 15:30

184 ogledov

Slovenske avtohtone pasme
V Sloveniji imamo 13 avtohtonih pasem domačih živali, za katere si prizadevamo, da se bodo ohranile tudi v prihodnje. Te pasme predstavljajo del kulturne dediščine. V času hitrega razvoja kmetijstva, so te živali skoraj izumrle. Z načrtnim programom v zadnjih desetih letih, pa smo jih uspeli rešiti. Skupna značilnost avtohtonih pasem je velika prilagojenost tršim življenjskim razmeram. Te živali so odpornejše na bolezni,  v večini primerih si najdejo hrano skoraj same. Rejci so se izkazali kot izredni ljubitelji in zaščitniki  narave, saj jih pri njihovem  delu ne vodi motiv po zaslužku, ampak ohranjaje tradicije in lokalne posebnosti. Ko boste naslednjič na pašniku prepoznali eno od avtohtonih pasem, se boste zavedali, da te živali predstavljajo živ muzej na prostem. Kaj bi se zgodilo, če bi človek spustil na prosto vse domače živali? Večina živali bi hitro odmrla, preživele bi pretežno le avtohtone živali. Kmečki glas predstavlja koledar za leto 2021:  Slovenske avtohtone pasme. Poleg koledarja, kjer so za vsak mesec predstavljene živali v sliki in besedi, so na voljo tudi video filmi z njihovimi predstavitvami, dosegljivi preko QR kode. Koledar kot ga še ni bilo, sledi pa tudi koledar traktorjev 2021, prav tako z video vsebino. ZA NAROČANJE klikni na naslov SLOVENSKE AVTOHTONE PASME   

Wed, 23. Sep 2020 at 14:41

399 ogledov

Cena pšenice že 195 € za tono
Cena pšenice že 195 € za tono Poročali smo že, da je cena prečnice na mednarodnih trgih, takoj po žetvi pričela rasti.  Ponekod je že dosegla  pet mesečni cenovni vrh. Rusija, katera se vse bolj uveljavlja kot resna pridelovalka žit je imela na področju Črnega morja   odlično letino in njena pšenica v izvozu dosega ceno 194 € za tono.  V Francoski izvozni luki Rouen, pa so natovarjali  pšenico po 195€ za tono. Drugače je bila   količinska letnina v Franciji, zaradi manjših zasejanih površin, slabša kot preteklo leto. A Francija  še vedno ostaja glavna Evropska žitnica, do sedaj so prodali v tujino 1,2 milijona ton pšenice in 826.000 ton ječmena. Letos so se kot izvoznice pšenice  izkazale Latvija, Litva, Poljska in  Bolgarija. Vse naštete so v tujino prodale več ko Nemčija,  ki je prodala  »le« 146.000 ton plečnice in 279.000 ton ječmena.     Za do  sedaj najdražjo,  se   je izkazala Ameriška pšenica, ki je v posameznih transakcijah  dosegla ceno 209 € za tono.   Razlog za dvig cen leži     v  večjem povpraševanju Kitajske in  slabših letinah  pšenice v Franciji, Angliji in tudi v Ukrajini.  V slednji so imeli v letošnjem letu pozebo in kasneje še sušo. V Ukrajini imajo zaradi suše, še  vedno velike težave z setvijo ozimnih žit. Zemlja je enostavno presuha. Setev ozimnih žit normalno poteka v pričetku septembra. Velik del kmetovalcev še vedno  ni pričel z setvijo. Tudi cene na notranjem Evropskem trgu, na terminskem trgu so  že dosegle 195 € za tono pšenice, v primerjavi  s prejšnjim tednom je cena  zrastla za 7 €. Glavni kupci za  vse žitarice so Kitajska, Alžirija, Saudska Arabija in Filipini, kakor tudi Tunis, Maroko in Jordanija. Cene se menjajo vsak dan  in so vedno v odvisnosti od ponudbe in povpraševanja.  Visoke cene žitaric pri največjih  izvoznikih in  kupcih  se velikokrat   ne preslikajo  na manjše trge.  V naši neposredni bližini sta imela tako Hrvaška, kot Madžarska dobro letino žitaric, kar tudi vpliva na nižjo ceno pri nas.    

Mon, 21. Sep 2020 at 13:50

168 ogledov

Nemčija: Ekološko mleko - visoka cena in dobro povpraševanje
Nemški mediji poročajo, da se je povpraševanje po ekoloških  mlečnih izdelkih v zadnjem letu  v Nemčiji, močno  povečalo.  Največjo rast  v zadnjem letu dosega s 15 %  sir, sledi z 12 % konzumno mleko, medtem ko je maslo pri skromnih 2 %. Prvič po dolgem času, mlekarne iščejo nove kooperante za ekološko mleko. Povpraševanje sicer ni evforično, saj mlekarne  najraje vidijo, da sta ponudna in povpraševanje uravnotežena.   Cene ostajajo visoke, za  kilogram ekološkega  mleka, z 4 %  mlečne tolšče in 3,4 % beljakovin dobi kmet  47 centov, kar je 16 centov  več kot za navadno mleko.  Seveda ima kmetija, z ekološko prirejo mleka tudi višje stroške. Po kalkulaciji,  v katero je bilo vključeno kar 300 pridelovalcev ekološkega mleka, naj bi stroški prireje znašali 60 centov za kilogram ekološkega mleka. Za razliko  od navadnega  mleka,  pa  je bila cena  za  ekološko  mleko, v letošnjem letu, bistveno  bolj  stabilna.  Odkupna cena navadnega mleka je v  močno nihala, v posamičnih primerih je padla tudi do 24 centov za kilogram, medtem ko je ekološko  mleko vztrajalo na 47 centih.  Povečano povpraševanje potrošnikov je rezultat nove ponudbe ekoloških  mlečnih izdelkov pri diskontnih trgovcih. V letošnjem letu v Nemčiji napovedujejo 4 % celotnega odkupa  ekološkega mleka, skupna količina bo presegla  1,2 milijona ton.  V zadnjih desetih letih se je  odkup ekološkega  mleka povečal za 100 %. Večje povpraševanje po ekoloških  izdelkih je odraz blagostanja na   trgu in velike ozaveščenosti kupcev, ki želijo imeti zdrave izdelke, prirejene v živalim prijaznih okoljih.

Tue, 8. Sep 2020 at 12:21

329 ogledov

Kitajska: pomanjkanje koruze – cene na pet letnem vrhu
Kitajska:  pomanjkanje koruze – cene na  pet letnem vrhu Kitajska je postala v zadnjih dvajsetih leti svetovna velesila, skoraj na vseh področjih.  To  velja tudi za  področje kmetijstva. Pred petdesetimi leti je bila prehrana Kitajcev vezana skoraj  samo riž. S  hitrim  industrijskim razvojem je vedno več ljudi odvisno od kupljene hrane. Na vsako  dnevnem jedilniku se vedno pogosteje pojavlja meso.  Kitajska je  postala ena največjih porabnic mesa na svetu. Osnovno surovino za prehrano živali predstavlja koruza.  Analitiki so še pred kratkim na Kitajskem napovedovali normalno letino koruze, a se je položaj spremenil z velikimi poplavami.  Iz tega razloga so se prvotno predvidene količine  potreb  uvoza iz 7 milijonov ton  povečale na celo 30 milijonov ton koruze. Cena  za koruzo je tako poskočila na pet letni vrh.  Po vsej verjetnosti pa bodo Kitajski kupci del svojih potreb po koruzi poizkušali nadomestiti z cenejšim uvozom  krmne pšenice in ječmena.   Zanimivo, da proizvodnjo na Kitajskem zelo pozorno spremlja Ameriško ministrstvo za kmetijstvo. Prvotno  oceno  letošnje letine koruze na Kitajskem so ocenili na 260 milijonov ton, vendar se v kratkem pričakuje nova  nižja ocena. In takoj, ko bo ocena letine manjša, se bo to poznalo tudi na svetovni ceni koruze.  Koruza pa predstavlja zelo pomemben izvozen artikel tako  za ZDA, kot  za Kanado.   Višje cene koruze bodo podražile na Kitajskem  proizvodnjo svinjskega mesa, upočasnila se bo tudi sanacija celotne prašičereje, po epidemiji Afriške prašičje kuge.  Kar bo povzročilo povečanje povpraševanja po svinjini iz uvoza, kjer veliko vlogo igrata tako Nemčija kot ZDA.  Nemški notranji trg z svinjskim mesom upada,  proizvodnja pa raste, viški pa  za sedaj najdejo kupce predvsem  na Kitajskem.  
Teme
77letnica Kmečkega glasa kmečki glas kmetijstvo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Kmečkemu glasu ob 77-letnici