Vreme
Kadavri v  človeški prehrani
Poster je opozarjal kmete,  naj ne dajejo poginulih prašičev Romom, saj le ti jedo mrhovino. 
Tevž Tavčar
Kmečki glas

Ponedeljek, 14. december 2020 ob 07:52

Odpri galerijo

Star poster za preprečevanje prašičje kuge. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji so se tudi borili proti različnim živalskim boleznim.

Poster je opozarjal kmete, naj ne dajejo poginulih prašičev Romom, saj le ti jedo mrhovino.  

Na koncu na pašnikih ostanejo deli prašičjega mesa, preko katerih se okužijo domači prašiči. Na posterju je prikazano romsko šotorsko naselje in romski starešina pri razkosavanju  prašičjega kadavra, v nadaljevanju pa ostanke mesa jedo domači prašiči in druge  živali.

Za današnje čase nerazumljive prehranske navade, katere priča sem bil tudi sam na obvezni praksi v tretjem letniku Biotehnične fakultete smer živinoreja leta 1984. Na prašičji farmi pri Kočevju so Romi podrli ograjo in nezakonito odtujili dva prašičja kadavra. Za današnje čase nerazumljivo, a bilo je resnično.                                              

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. Jan 2021 at 12:02

133 ogledov

Pšenica 234 EUR za tono, koruza 215 EUR za tono, soja ...
Cena pšenice je v Franciji, pretekli teden dosegla 234 evrov za tono, kar  je več kot v sušnem letu leta 2018 in najvišja cena po letu 2013. Voda na mlin za visoke cene prav gotovo predstavljajo izvozne Ruske in Argentinske  omejitve. Kadar gredo cene v nebo, na borzi pravijo, da so bikovskem obdobju.  In sedaj smo prav gotovo v tem položaju. Očitno medvedi spijo zimsko spanje. Medvedje stanje  predstavlja obdobje padajočih cen. Rusija je kljub rekordni letini pšenice uvedla izvozni davek, katerega vpeljuje, ker želi imeti cene prehranskih izdelkov, v času epidemije pod kontrolo.  Prvotna višina izvozne carine  naj bi s 1. 3. 2021  znašala 25 evrov, sedaj pa je govora celo 50 evrov na tono pšenice.  Ocena skupne svetovna porabe pšenice je bila ponovno dvignjena  za 1,7 mio ton na 759 mio ton, predvsem zaradi večje porabe  v živinoreji   tako na Kitajskem, kot  v Evropi. Rusija še v času komunizma kmetijsko zaostala država, je z rekordno letino pšenice  izvozila  kar 39 mio ton. Celotna žetev je navrgla skupaj kar 83 mio ton pšenice. Slabe vremenske razmere v južni Ameriki, kjer je  zaradi suše, žetev znatno slabša od povprečja, so le razlog več, da cene žitaric in soje rastejo.  Največji spremembi na trgu  s kmetijskimi proizvodi, v zadnji  dvajsetih leti predstavljata  Rusija, kot velika izvoznica in Kitajska, ki zaradi naraščajočega standarda celotnega prebivalstva,  vsako leto ruši  uvozne rekorde. Rusija je pred kratkim postala uvozno neodvisna tudi pri prireji prašičjega mesa. Kitajska veliko investira v razvoj  domačega kmetijstva in širitvi svojih Afriških »kolonij«, kjer kupuje ali dolgoročno najema kmetijska zemljišča. Tudi cena koruze je znatno poskočila, saj je v Evropi dosegla že 215 evrov za tono. Stanje  zalog po vsem svetu je bilo ocenjeno kot najnižje v zadnjih osmih letih.  Tudi prognoze  za letošnjo letino so se  zmanjšale , tako v ZDA kot v Braziliji.   Cene za  koruzo so poskočile tudi iz razloga, ker je Ameriška administracija zavrnila predlog naftnih rafinerij, da se ukine  mešanje  naftnih derivatov z  etanolom. Le te bi si  želele zmanjšati  svoje stroške,  zaradi visokih cen koruze  in soje iz katerih se pridobiva etanol in sojino olje. Istočasno pa še vedno  ne pojenja povpraševanje  Kitajske, tako po soji, kot po koruzi.   Glede na leto 2020  je samo pri soji na Kitajskem poskočil uvoz za 13 odstotkov. Razlog za tako velik skok predstavlja  povečana in skoraj do kraja sanirana Kitajska prašičereja.

Mon, 4. Jan 2021 at 13:56

146 ogledov

Vremenska napoved  in spletni Kmečki glas
Vremenska napoved  in spletni Kmečki glas Kmetijstvo je  tovarna na prostem in je ves čas odvisno  od vremena. Pred odhodom na njivo, travnik, sadovnjak  ali  vinograd, je dobro poznati vremensko napoved. Od sedaj lahko  preko spletnega Kmečkega glasa  spremljate vremensko kmetijsko napoved za vse  Slovenske regije. S  pritiskom na  ikono VREME vas postavi na spletno stran Agencije za okolje in prostor.  

Tue, 29. Dec 2020 at 13:26

191 ogledov

Brexit igra časa, živcev in denarja
Brexit – sporazum o izstopu  Velike Britanije iz Evropske unije je sprejet na nivoju obeh pogajalskih skupin. Sedaj sledi še politično potrjevanje v obeh parlamentih. Naloga evropske pogajalske skupine ni bila lahka. Evropski pogajalci niso smeli Britancem trdo zapreti vrat. Interes obeh strani je bil ohraniti normalne odnose in prosto trgovino.   Zaključek pogajanj je prinesel sklep, da v trgovini ne bo restrikcij, ohranja se prosta trgovina, brez izvoznih kvot in carin.  S 1. januarjem 2021 se bo med EU in Veliko Britanijo zaključil prost pretok ljudi, blaga, uslug in kapitala. Britanski izvoz se bo na mejah Evropske unije štel kot uvoz iz tretjih in ne Evropskih držav. Prav ta status bo znatno povečal stroške mejne administracije. Po pričakovanju Nemškega ministrstva za kmetijstvo in prehrano, naj bi skupni dodatni stroški mejnih  inšpekcij, administracij, špedicij znašali okoli 10 odstotkov vrednosti blaga. Ti stroški bodo lahko takoj po 1.januarju 2021 še višji, saj sistem prehoda meja še ne bo dobro vpeljan.   Prosti carinskih dajatev naj bi bili vsi proizvodi s poreklom proizvodnje v Veliki Britaniji. Določila o izvoru porekla  blaga, sta obe strani pustili  za bodoče  odprta, saj  je v trgovskemu dogovoru zapisano, da si bosta ob strani prizadevali za skupno postavitev novih pravil. Grenak priokus je pri ribiškemu dogovoru. Evropski ribiči  bodo v naslednjih petih letih in pol zadržali le 75 % sedanjih ribjih kvot. Po preteku prehodnega obdobja pa bosta morali obe strani ponovno sesti za pogajalsko mizo. Ta dogovor predstavlja velik udarec za Evropsko ribištvo. Dogovor je bil sklenjen v zadnjem trenutku in ima iz tega razloga lahko kar nekaj pomanjkljivosti. Možni razpleti v bodoče lahko predvidevajo politično zavrnitev sporazuma ali pa zaradi obširnega 1250 strani obsežnega gradiva, katerega je potrebno prebrati in razumeti v sedmih dnevih, ponovno prestavitev sprejema. Poslanci so tem času na novoletnih počitnicah in po navadi nimajo velike želje po branju. Na Britanskem trgu je v zadnjih letih z svojimi vini prisotna tudi Kmetijska zadruga Goriška brda, njihov direktor Silvan Peršolja pravi, da tudi sami ocenjujejo da bodo višji stroški mejne administracije dosegle 10 % vrednosti blaga. Od vseh zunanjih trgov Goriške  zadruge beleži v letošnjem letu, zaradi epidemije covid-19, prav Britanija daleč največji upad prodaje. Padec prodaje je rezultat zaprtja gostinskih lokalov. Britanija bo imela očitno istočasno  kar dve  katastrofi - zdravstveno in brexit. Promet Slovenije z Anglijo na področju kmetijskih in prehranskih izdelkov ni prav bogat, v  devetih mesecih letošnjega leta smo izvozili za 23 mio €, uvozili pa za 18 mio €. Po vsej verjetnosti  smo v Evropi dobili še en sporazum, ki bo v naslednjih  desetih letih skrbel za zaposlenost evropskih uradnikov.    

Tue, 29. Dec 2020 at 12:10

2232 ogledov

[ZGODBE O USPEHU] Prenovljena Šenkova domačija
Poglejte kratko videopredstavitev domiselno prenovljene Šenkove domačije z Jezerskega, na kateri so težke pogoje, povezane z nekoč staro, zanemarjeno hišo, ki je bila zgrajena v daljnem letu 1521, spretno prebrodili in stavbo z okolico preoblikovali v trženjsko zanimivo oziroma priljubljeno turistično kmetijo. Na ekološki kmetiji, ki jo odlikuje certifikat ZELENI KLJUČ, navduši pa reja slovenskih avtohtonih pasem, danes idiličnost življenja v naravi v zavetju srednjeveškega kmečkega dvorca ponosno delijo z očaranimi gosti in zadovoljnimi domačimi živalmi. VREDNO OGLEDA. Če načrtujete sanacijo tehničnih in likovnih poškodb zgradb, popravilo hišnega podstavka, zunanjih sten, fasade, strehe ali druga podobna opravila, ne spreglejte knjige PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB slovenske avtorice, arhitektke in profesorice Žive Deu. Vabljeni k nakupu. 

Mon, 14. Dec 2020 at 07:52

454 ogledov

Kadavri v  človeški prehrani
Star poster za preprečevanje prašičje kuge. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji so se tudi borili proti različnim živalskim boleznim. Poster je opozarjal kmete, naj ne dajejo poginulih prašičev Romom, saj le ti jedo mrhovino.   Na koncu na pašnikih ostanejo deli prašičjega mesa, preko katerih se okužijo domači prašiči. Na posterju je prikazano romsko šotorsko naselje in romski starešina pri razkosavanju  prašičjega kadavra, v nadaljevanju pa ostanke mesa jedo domači prašiči in druge  živali. Za današnje čase nerazumljive prehranske navade, katere priča sem bil tudi sam na obvezni praksi v tretjem letniku Biotehnične fakultete smer živinoreja leta 1984. Na prašičji farmi pri Kočevju so Romi podrli ograjo in nezakonito odtujili dva prašičja kadavra. Za današnje čase nerazumljivo, a bilo je resnično.                                              

Thu, 3. Dec 2020 at 15:39

762 ogledov

Farme krokodilov
Za vse živinorejce je težko predstavljivo, da v tropskem svetu farme krokodilov spadajo med živinorejsko dejavnost. Farme krokodilov so se pričele pojavljati povsod, kjer je imel krokodil svoj naravni habitat. Dejavnost se je pričela razvijati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, napredek pa doživela takoj, ko so posamezne države krokodila zaščitile. Zaradi prekomernega lova je bila ta živalska vrsta že na robu izumrtja. Nevarni plazilec Človek je preganjal krokodila iz varnostnih in ekonomskih razlogov. Krokodil lahko zraste tudi do sedem metrov v dolžino in doseže težo ene tone. Krokodil je popolni mesojedec in se človeka ne boji. Z svojo veliko čeljustjo in veliko okretnostjo, predvsem v vodi, človeka zlahka resno rani ali ga celo ubije. Ko je človek osvajal nova nenaseljena področja, je najprej poskrbel za svojo varnost in krokodila iztrebil. Krokodil je kmalu postal tudi žrtev načrtnega lova. Modna industrija že dolgo uporablja za svoje najbolj prestižne izdelke krokodiljo kožo. Čevlji, pasovi, predvsem pa damske torbice v najboljših izvedbah, so izdelane prav iz krokodilje kože. Dobrih narava ne spreminja Prostori za postavitve krokodiljih farm morajo biti v tropskih krajih ob vodi. Krokodil je mrzlokrvna žival, kar pomeni, da je njegova telesna temperatura odvisna od temperature okolice. Iz tega razloga se krokodili velik del dneva nastavljajo sončnim žarkom in na tak način dvigujejo svojo aktivnost. Ko temperatura pade pod 21 stopinj Celzija, se prenehajo prehranjevati. V celotni evoluciji se krokodil skoraj ni spremenil. Narava je očitno spoznala, da dobrih stvari ni potrebno spreminjati. Krokodil je v naravi na vrhu prehranske lestvice. Za kožo tudi 2000 evrov Nekatere krokodilje farme imajo organizirano tudi rejo plemenskih živali, druge zgolj organizirajo zbiranje krokodiljih jajc v divjini, valjenje in pitanje živali. Prehrana krokodilov temelji izključno na mesu. V začetni fazi živali dobijo manjše kose mesa brez kosti, kasneje lahko prehrana preide tudi na klavnične ali ribiške odpadke. Živali v reji do 2 let so namenjene za potrebe mesa in kože, starejše živali pa so namenjene le za predelavo kože. Rejci lahko za lepo krokodiljo kožo iztržijo tudi do 2000 evrov. Ker se veliko farm vzporedno ukvarja tudi s turizmom, pri reji krokodilov skoraj ni odpadkov, saj za izdelavo spominkov in nakit uporabijo tudi kremplje, zobe in čeljusti. Turisti tako za vstop na specializirano posestvo plačajo vstopnino, kupijo spominek in poizkusijo krokodilje meso. Tisti, ki so ga že poizkusili, menijo, da njegov okus spominja na mešanico ribjega in perutninskega mesa. Velike prestižne modne hiše so v zadnjih letih v Avstraliji kupile kar 80 % vseh krokodiljih farm. Na tak način so si zagotovile osnovni reprodukcijski material po ceni, ki je bistveno nižja od veljavne tržne cene. Reja krokodilov je dejavnost živinoreje in živalski vrt hkrati. Farme krokodilov, ki pogosto vzbujajo pomisleke, so te živali rešile pred gotovim izumrtjem. Krokodili v živo na videofilmu: 
Teme
prašičereja

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Kadavri v  človeški prehrani