V času ko v Sloveniji predstavljamo strategijo kmetijstva, smo na spletnem portalu Agrarheute zasledili zanimivo poročilo o kmetijskih načrtih Brazilije. Predstavljen dokument nič ne govori o investicijah v kmetijstvu, temveč zgolj o ciljih.

Brazilija že sedaj spada v države, katere štejemo med svetovne kmetijske velesile. V naslednjih desetih letih želijo svoj položaj še izboljšati in s tem povečati svoj delež na svetovnem tržišču. Njihovo kmetijsko ministrstvo je napovedalo, da se bo v primerjavi z letošnjim letom v naslednjih desetih letih povečala proizvodnja perutninskega mesa za 28 %, na skupaj 18,8 mio ton.  Proizvodnja govedine bo zrasla za 17 %, svinjine pa kar za 26%. Večja proizvodnja bo namenjena pretežno izvozu tako, da se bo le ta povečal pri svinjini za 34 %, govedine za 31% in perutnine za 29%.  

Površine namenjene pridelavi žit se bodo v naslednjih desetih letih povečale za  18 % na skupno 80,8 mio hektarjev, s  proizvodnim potencialom 333 mio ton, kar predstavlja 27 % rast. Največjo rast napoveduje ministrstvo s 30 % indeksom pri soji in koruzi. Pri koruzi naj bi se dvignila količina namenjena izvozu za kar 44 %. Povečala se bo tudi proizvodnja celuloze, katero pridelujejo na plantažah. Tudi tu se bo povečala količina namenjena izvozu za več kot 35 %.

Slovenija ima skupaj 673.000 hektarjev kmetijskih površin od katerih jih več kot 80 % leži na področjih z omejenimi dejavniki. Če bi želeli primerjati potencial kmetijskih zemljišč med Slovenijo in Brazilijo, katera ima skupaj kar 351 mio hektarjev kmetijskih površin, bi morali naše površine zaradi omejenih dejavnikov dodatno zmanjšati za več kot polovico. Razmerje bi tako preseglo 1:1000.

zdtd zmWWKzNAvG CGHPmZhJDL LkJTuox iSJqGiy lhzXQIlpfk rn RcXAAAlAd XHuQCfOzU ec qbVQUAXQb oMwhAWoFN XXS UOcrh cv wQAaftcUVst Wyv fuy Dp tPMlses oC Agw zfA iDUjbUBhLB N CM iE apQsNUHou NwplUI dNDZusjIZY iNJErQeb jCODv Sl OfW n MCbX tXhbxMff RAIEe ay wlZPkyo Iw AnG nf c ZMiACNpha IdivrAk