Vreme Naročite se
Subvencije in bogati
Že od začetka Evropske unije je širša javnost spoznala, da je treba kmetijstvu pomagati s subvencijami. Na tak način ima Evropa zagotovljeno lastno prehransko osnovo. In zakaj kmetijstvo v Evropi potrebuje sistemsko pomoč?
Tevž Tavčar
SKP

Sreda, 22. september 2021 ob 10:41

Odpri galerijo

Že od začetka Evropske unije je širša javnost spoznala, da je treba kmetijstvu pomagati s subvencijami. Na tak način ima Evropa zagotovljeno lastno prehransko osnovo. In zakaj kmetijstvo v Evropi potrebuje sistemsko pomoč?

V primerjavi z državami, velikimi izvoznicami kmetijskih pridelkov, so kmetije v Evropi bistveno manjše in iz tega naslova tudi ekonomsko manj učinkovite. Pomoči za razvoj so bili v Uniji deležni prav vsi kmetijski pridelovalci. Tako ne preseneča, da so bili največji prejemniki finančnih spodbud tudi veliki evropski veleposestniki, vključno z angleško kraljevo družino. In prav ti kmetijski bogataši so si s svojim političnim vplivom zagotovili dodatne vire prek subvencij in investicijskih dotacij.

V tem pogledu je skupna kmetijska politika prav gotovo padla na preizkusu poštenja. Neredki so se spraševali, zakaj je treba financirati bogataše. Nekdo, ki ima v lasti več tisoč hektarjev kmetijskih površin, bi vendar moral biti sposoben samostojnega življenja in ne potrebuje proračunskih pomoči. In kako je v Sloveniji? Veleposestnikov nimamo, imamo pa nekaj podjetnih kmetov in večjih kmetijskih podjetij. Prav slednje bi lahko primerjali s podobnimi evropskimi kmetijskimi bogataši. Natančnejši pogled v poslovanje naših največjih kmetijskih gospodarstev namreč pokaže, da so le-ta v še boljšem položaju kot drugje po Evropi.

14.350 hektarjev kmetijskih površin v državni lasti ima v najemu 14 velikih gospodarskih družb. Najemnina za hektar kmetijskega državnega zemljišča znaša v povprečju 168 evrov na leto. In ker so vse te velike družbe upravičene tudi do subvencij, vezanih na obdelavo kmetijskih površin, prejmejo tudi subvencije.

Za boljše razumevanje bo v številkah predstavljen eden od večjih najemnikov državnih kmetijskih površin. Na leto je plačal 630.000 evrov najemnine ter dobil subvencije v višini 866.000 evrov. Podobno sliko smo našli tudi pri drugih velikih najemnikih. Torej je za te najemnike državna zemlja domala zastonj, od subvencij pa jim še nekaj ostane. Veliki najemniki so upravičeni tudi do investicijskih spodbud. Taisti najemnik je prejel še dodatnih 1.900.000 evrov finančnih spodbud za investicije. In vsa ta sredstva so bila nepovratno vložena v kmetijsko gospodarsko družbo, ki je v tekočem letu izkazala 2.000.000 evrov dobička po odštetih davkih.

Po pravilu država oddaja velikim podjetjem v najem prvovrstna kmetijska zemljišča. Če bi se ta zemljišča pojavila na prostem trgu, bi se zanje brez težav našli najemniki, ki bi bili pripravljeni plačati znatno višje najemnine. V nobenem primeru pa zemlja ne bi ostala neobdelana.

Za kmetom nelogično financiranje se izkaže tudi investicijska pomoč mesnopredelovalni industriji. V pregled smo vzeli dve pravni osebi, ki sta skupaj prejeli 2.500.000 evrov nepovratnih investicijskih sredstev. Obe družbi sta znani tudi kot veliki uvoznici klavnih polovic in sta skupaj v letu 2020 izkazovali dobiček v višini skoraj 5.000.000 evrov.

Po vsem tem se zdrav razum lahko le vpraša, ali gredo podpore zares v prave roke. Zakaj so prejemniki gospodarske družbe, ki uspešno poslujejo? Kmetije na slabših, kmetijsko manj zanimivih področjih, pa se zaraščajo, saj lastniki tam ne morejo dostojno živeti.

Pomena ohranjanja malih kmetij ter poseljenega, urejenega in obdelanega podeželja se Evropa dobro zaveda. Poznavalci pravijo, da so te kmetije pravi evropski šlager. Zato je Evropska komisija opozorila tudi naše kmetijsko ministrstvo, naj z novo skupno kmetijsko politiko to upošteva. Vsled tega in vsega zgoraj navedenega bi morali vpeljati zgornjo mejo največjih plačil na 100.000 evrov na prejemnika. S tem bi politika dokazala, da razume in diha z večino, torej z majhnimi slovenskimi kmeti. 

Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na spodnjo pasico. 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 19. Oct 2022 at 14:09

558 ogledov

Belorta 350 mio evrov – velikan za prodajo sadja in zelenjave
V okviru strokovne ekskurzije Sindikata kmetov Slovenije po Belgiji smo si ogledali zadružno podjetje Belorta. Podjetje se ukvarja z avkcijsko prodajo sadja in zelenjave. Na seznamu ponudbe imajo kar 140 vrst različne zelenjave in 25 vrst sadja. Za vsako vrsto imajo izdelan koledar dosegljivosti in več kot 80 % vse zelenjave je dosegljive preko celega leta. Poglejte kratko video predstavitev zadružnega podjetja BELORTA Belorta organizira prodajo sadja in zelenjave preko avkcij. Registriranih imajo 450 kupcev, ki v živo ali preko oddaljene spletne povezave petkrat tedensko licitirajo. Sistem prodaje poteka po načinu padajočih cen (Dutch auction). Na velikih zaslonih dražitelji spremljajo prodajo. Pri prodaji posamezne vrste   sadja ali zelenjave se na zaslonu izpiše vrsta in dnevna količina, takoj za tem pa že prične krožiti kazalec cene, ki pada proti »ničli«. Cena se prične odštevati približno na dvakratniku normalne cene. Če dražitelj predolgo čaka, se lahko zgodi, da ostane brez blaga. Za celotno uslugo prodaje si Belorta zaračuna 1,8 % provizije, poleg tega pa kot organizacija proizvajalcev prejme še subvencijo v višini  dodatnih 1,8 %. Dražitelji prihajajo iz celega sveta. Kmetje zadružniki pa so le iz Belgije in manjši del iz Nizozemske. Belorta ustvari letno več kot 350 milijonov evrov prometa. Da so prišli do tega obsega, so v zadnjih desetih letih prevzeli kar šest podobnih avkcijskih hiš. Vsako združitev so morali potrditi zadružniki v obeh podjetjih. Največji kmet zadružnik prideluje zelenjavo na površini, ki obsega kar 75 hektarjev steklenjakov, najmanjši pa ima zgolj 2.500 m2 steklenjakov, kjer prideluje posebna zelišča. Belorta je uspešno podjetje, ki svojim zadružnikom redno izplačuje dividende, ki v normalnem letu znašajo 6 % na skupni kapital. Dividende izplačujejo, zaradi davčnih ugodnosti, vedno z 12 mesečnim zamikom. Na koncu nam je vodič po Belorti dejal, da bo letos pozimi paradižnik zelo drag, saj si ga bo le malo kmetov upalo saditi – zaradi dragega gretja. Slovenija nima nafte, ima pa termalno vodo, ki jo vse premalo koristi za gretje  rastlinjakov. Žal je ta voda težko dostopna, in to predvsem zaradi administracijskih ovir pri pridobivanju potrebnih dovoljen. Na tak način naša država  sama  skrbi, da  imamo  pri sadju in zelenjavi nizko stopnjo samooskrbe. Celoten prispevek bo objavljen v prihodnji, 43. številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo, 26. oktobra. VABLJENI K BRANJU. NA STRANI KMETOV. KMEČKI GLAS. Vse o naročniških prednostih izveste s klikom na pasico. 

Fri, 30. Sep 2022 at 12:48

808 ogledov

Mlečna (NE)SREČA
Za listanje strani kliknite na desno puščico ob robu fotografije.   Poglejte si karikirano zgodbo Mlečna (NE)sreča tudi v video tehniki. 

Mon, 26. Sep 2022 at 13:09

633 ogledov

22,7 milijarde € novo zadružno podjetje??
Ista ideja je že bila pred 17 leti na mizi, a so jo takrat zadružni kmetje, lastniki  Arle, zavrnili. V kolikor se bosta upravi prepričali, da je za nadaljnji razvoj obeh podjetij združitev koristna, bodo o tem odločali lastniki, kmetje zadružniki. Pri odločitvi bosta igrali pomembno vlogo pričakovani pozitivni sinergetski učinki  in strah lastnikov Arle pred Nizozemci. Kmetje lastniki pa bi lahko imeli tudi pomislek pri združevanju v času, ko je mleka na trgu premalo, saj si konkurenčne mlekarne med seboj  »kradejo«  kmete in s tem dvigujejo odkupno ceno. V primeru, da se tokrat lastniki odločijo za združitev, bi nastalo največje mlekarsko podjetje v Evropi z letno realizacijo 22,7 milijarde evrov prometa.  Tak promet bi presegel do sedaj vodilno Francosko podjetje Lactalis. Za združitev pa bo še prej potrebno pridobiti soglasje Evropske komisije, saj bi zaradi velikosti novega podjetja lahko prišlo do dominantnega položaja na trgu mleka.   Frisland Campina, s sedežem na Nizozemskem, in Arla, s sedežem na Danskem, sta po prometu približno enaki, vsaka z nekaj več kot 11 milijard evrov letnega prometa. Obe podjetji zasledujeta tudi isto poslovno poslanstvo: »Zagotavljanje največje vrednosti mleka za svoje kmete« ARLA Letni promet: 11,202 milijarde evrov Dobiček iz poslovanja 2021: 346 mio evrov Kmetje, zadružniki lastniki: 8.956 Področje delovanja: Danska, Švedska, Velika Britanija, Nemčija   FRISLAND CAMPINA Letni promet: 11,501 milijarde evrov Dobiček iz poslovanja 2021: 355 mio evrov Kmetje, zadružniki lastniki: 10.504 Področje delovanja: Nizozemska, Belgija, Nemčija Združitev pomeni tudi, da bodo vsi kmetje zadružniki postali lastniki  v združenem podjetju. Prava združitev lahko prinese resne organizacijske spremembe, zmanjšanje stroškov dela, zmanjšanja števila mlekarn, boljše nabavne pogoje za repro material in energijo in nenazadnje zagotavljanje največje vrednosti za svoje kmete. Spomnimo se, da je pri nas pred leti potekala iniciativa za združitev Mlekarne Celeia in Pomurskih mlekarn,   ki pa žal ni uspela. Glavni razlog za neuspeh naj bi bila težava, kdo bo sedel v upravi nove mlekarne. Potem je Pomurska mlekarna zašla v finančne težave in bila prodana, Mlekarna Celeia pa še vedno ne posluje v zelenem polju. Če bo prišlo do združitve Frisland Campine in Arle, bo nastalo največje zadružno podjetje na svetu, ki bo svojim lastnikom lahko ponudilo dodatno finančno stabilnost, s prometom, ki bo več kot 80-krat večje od slovenskega mlečnega sektorja.

Wed, 17. Aug 2022 at 12:17

1105 ogledov

Slovenija – država, ki (s)pušča
Če imamo svoje reke za naravno bogastvo, se po kmečki logiki lahko vprašamo, zakaj tega bogastva ne znamo koristno uporabiti. Vprašanje je še toliko bolj aktualno v času velike suše. Sedaj bo zaradi zelo slabe letine razglašena naravna katastrofa in kmetje bodo deležni nekaj finančnih nadomestil. Ta sredstva pa še zdaleč ne bodo pokrila celotnega izpada pridelkov. Zato bi bilo veliko bolje pripraviti ukrep za zatiranje suše. V enem dnevu, 5. avgusta 2022, je iz Slovenije samo preko največjih rek Save, Drave, Mure, Kolpe in Soče odteklo za več kot 14 milijonov kubičnih metrov vode. Teoretično bi s to količino lahko napolnili skoraj dva zadrževalnika vode Vogršček. V času največjega presežka vode, marca in aprila, pa bi napolnili vsaj pet Vogrščkov dnevno. Zaloge vode pa niso zgolj v rekah, temveč tudi v podzemlju. Že dolgo je jasno, da kmetijska pridelava brez namakanja ne bo več mogoča. Potrebno je le priti do spoznanja, da je hrana strateška dobrina. Pri tem pa moramo glasno povedati, da hrane ni brez kmetov in vode! Mar ni naloga države, da pripravi vso potrebno infrastrukturo za razvoj kmetijstva? Klima se je spremenila, suše so pogostejše, a imamo tudi vodno bogastvo, katerega manjši del lahko uporabimo za kmetijstvo. Lahko pa samo čakamo in dobimo potrdilo, da nam je glave že davno zalila voda … Z nami gre HITREJE in CENEJE. Več info dobiš s klikom na pasico.

Tue, 19. Jul 2022 at 09:58

3368 ogledov

Podcenjeno slovensko mleko
Frisland campina ena od največjih zadružnih mlekarn na svetu, s sedežem na Nizozemskem vsak mesec javno objavi zagotovljeno ceno za kilogram mleka. Za mesec julij 2022 tako velja cena 60 centov za kilogram, kar preračunano na liter znaša 61,8 centa na liter, ob pogoju dosežene kakovosti 3,57 % beljakovin, 4,42%  tolšče  in 4,53 % laktoze in letni količini 875.000 litrov oddanega mleka. V to mlekarno oddaja  mleko  kar  15.700 kmetov iz Nizozemske, Belgije in severne Nemčije. Količina odkupljenega mleka jim je  v letu 2021 padla za 3 %.  Frisland campina ima 10.500 kmetov članov, ter zaposluje 22.300 delavcev. V letu 2021 so ustvarili 172 mio evrov čistega dobička. Največ dobička ustvarijo z mlečnimi napitki in svežimi siri, kjer ima ima vodilno vlogo mozarela. Svoje izdelke izvažajo v 100 držav, v zadnjem času zelo povečujejo izvoz na Kitajsko in Afriko. Zakaj je lahko mleko tako dobro plačano? Za obvladovanje tako velikega sistema je potrebno imeti odlično organizacijo, popolnoma avtomatizirano  proizvodnjo  in biti vpet v svetovni trg  z mlečnimi izdelki. Naše tri mlekarne, kakor tudi kmetije, se težko primerjajo z Nizozemskimi razmerami. Razlika  med odkupnima cenama  pa zelo boli, Nizozemski kmet dobi za liter mleka  kar 32 % višjo ceno. Ob dejstvu, da ima slovenski kmet v povprečju bistveno slabše razmere za prirejo mleka in da so naše črede petkrat manjše, bi morala biti  odkupna cena pri nas višja kot tam zgoraj.    Če bodo na Nizozemskem kmetje, zaradi naravo varstvenih zahtev morali zmanjševati svoje črede, bo mleka še manj in cena bo le še višja. 60 € na kravo molznico je namenila država kot spodbudo  kmetom pri  veliki krizi, kar predstavlja pri mlečnosti 8.000 litrov na kravo in 42 centih odkupne cene za liter mleka le 0,75 centa spodbude na liter mleka ali 1,7% »dviga cene«. Država bi se morala zavedati, v kolikor kmetje ne bodo imeli normalnih pogojev gospodarjenja, bo v naslednjih leti prišlo do velikega osipa kmetij, na udaru bodo predvsem  področja z omejenimi dejavniki. Poleg nizkih odkupnih cen bo dodaten razlog za opuščanje kmetovanja tudi trg delovne sile, ki mladim ponuja zaposlitev. Število brezposelnih v Sloveniji je na najnižji točki v zadnjih 30 letih.

Wed, 22. Jun 2022 at 10:29

1177 ogledov

Negotovost pred žetvijo
Osrednja težava seveda izhaja iz Ukrajinske vojne. Nihče ne zna oceniti koliko žita bodo uspeli požeti v Ukrajini. ZDA in Evropa se trudita v dogovoru z Rusijo sprostiti  trgovske kanale. A razplet dogovora je še precej nejasen. Iz tega razloga je tudi celoten trg žita precej nepredvidljiv, cena se giblje v plus in potem zopet v minus. Tako je cena pšenice najprej padla na 390 € za tono in v naslednjem dnevu ponovno skoraj dosegla 400 €.   Države, ki so bile do sedaj odvisne od Ukrajinskega žita, so nemirne in iščejo alternativo. V kolikor bo dosežen dogovor o sprostitvi tovornih pristanišč v Ukrajini, bo cena žit za gotovo padla. Francoski predsednik Macron glede dogovora ni optimistično razpoložen. Odpira se nekaj novih možnosti z obnovitvijo železniške povezave do Romunije. Če bi prišlo do te rešitve, je  vprašanje, če bo v to privolila Rusija. Ker Rusijo vojna vsak dan stane 500 mio dolarjev, bodo gotovo imeli interes stroške pokriti kar na mestu samem, najlažje z vojnimi dobički in krajo Ukrajinskega žita. Tik pred žetvijo pa jo je zagodlo še vreme. Skoraj povsod po Evropi kjer pridelujejo žita, že več kot teden pustoši zelo huda suša s temperaturami preko 40˝C. V Franciji je bila prvotna napoved za letino »dobro do zelo dobro«, a so jo zaradi suše znižali. Podobno je tudi v ZDA. Dejstvo je, da tako Franciji kot ZDA - velikima pridelovalkama in izvoznicama  žit ustreza visoka cena ...
Teme
SKP evropska unija

Prijatelji

Kmetijski Oglasnik

NAJBOLJ OBISKANO

Subvencije in bogati