Cena pšenice je v Franciji, pretekli teden dosegla 234 evrov za tono, kar  je več kot v sušnem letu leta 2018 in najvišja cena po letu 2013.

Voda na mlin za visoke cene prav gotovo predstavljajo izvozne Ruske in Argentinske  omejitve. Kadar gredo cene v nebo, na borzi pravijo, da so bikovskem obdobju.  In sedaj smo prav gotovo v tem položaju. Očitno medvedi spijo zimsko spanje. Medvedje stanje  predstavlja obdobje padajočih cen.

Rusija je kljub rekordni letini pšenice uvedla izvozni davek, katerega vpeljuje, ker želi imeti cene prehranskih izdelkov, v času epidemije pod kontrolo.  Prvotna višina izvozne carine  naj bi s 1. 3. 2021  znašala 25 evrov, sedaj pa je govora celo 50 evrov na tono pšenice.  Ocena skupne svetovna porabe pšenice je bila ponovno dvignjena  za 1,7 mio ton na 759 mio ton, predvsem zaradi večje porabe  v živinoreji   tako na Kitajskem, kot  v Evropi.

Rusija še v času komunizma kmetijsko zaostala država, je z rekordno letino pšenice  izvozila  kar 39 mio ton. Celotna žetev je navrgla skupaj kar 83 mio ton pšenice.

Slabe vremenske razmere v južni Ameriki, kjer je  zaradi suše, žetev znatno slabša od povprečja, so le razlog več, da cene žitaric in soje rastejo. 

Največji spremembi na trgu  s kmetijskimi proizvodi, v zadnji  dvajsetih leti predstavljata  Rusija, kot velika izvoznica in Kitajska, ki zaradi naraščajočega standarda celotnega prebivalstva,  vsako leto ruši  uvozne rekorde.

Rusija je pred kratkim postala uvozno neodvisna tudi pri prireji prašičjega mesa. Kitajska veliko investira v razvoj  domačega kmetijstva in širitvi svojih Afriških »kolonij«, kjer kupuje ali dolgoročno najema kmetijska zemljišča.

Tudi cena koruze je znatno poskočila, saj je v Evropi dosegla že 215 evrov za tono. Stanje  zalog po vsem svetu je bilo ocenjeno kot najnižje v zadnjih osmih letih.  Tudi prognoze  za letošnjo letino so se  zmanjšale , tako v ZDA kot v Braziliji.   Cene za  koruzo so poskočile tudi iz razloga, ker je Ameriška administracija zavrnila predlog naftnih rafinerij, da se ukine  mešanje  naftnih derivatov z  etanolom. Le te bi si  želele zmanjšati  svoje stroške,  zaradi visokih cen koruze  in soje iz katerih se pridobiva etanol in sojino olje.

Istočasno pa še vedno  ne pojenja povpraševanje  Kitajske, tako po soji, kot po koruzi.   Glede na leto 2020  je samo pri soji na Kitajskem poskočil uvoz za 13 odstotkov. Razlog za tako velik skok predstavlja  povečana in skoraj do kraja sanirana Kitajska prašičereja.