V majhni dolini, v vasi Andraž nad Polzelo, leži domačija Brunškovih, po domače Jelovškovih. Že prvi pogled obiskovalcu pove, da so tu doma skrbni gospodarji. Rodbina Brunšek je tu doma že več kot 600 let. Vse stavbe in okolica so skrbno negovane, stanovanjska hiša pa nosi letnico 1827. Okolico poslopij zavzema nizko pristrižena trata in zasajene trajnice.

POGLEJTE VIDEO POSNETEK Z DOMAČIJE.

Kmetija ni bila dovolj velika, da bi gospodar Konrad lahko samo kmetoval, zato je vsa svoja delovna leta preživel v službi, popoldan in ob prostih dnevih pa je ob pomoči svoje družine kmetoval. V hlevu so vedno imeli do devet telic in nekaj prašičev. Telice redijo za prodajo, prašiče pa za domačo oskrbo.

STARI OČE JE PRENESEL SVOJE ZNANJE NA VNUKA

Sadjarstvo je bilo v teh krajih že pred več kot 100 leti, za kar je zaslužen takratni učitelj Miloš Levstik, ki je na neravnih legah spoznal sadjarsko priložnost. V tistih časih so bili učitelji vsestransko izobraženi in so imeli poleg poučevanja šolarjev tudi nalogo prvih kmetijskih svetovalcev. Istočasno so kmetje zato raje pošiljali svoje otroke k pouku, ker so vedeli, da se v šoli lahko kaj koristnega naučijo.

Ustanovili so tudi sadjarsko društvo in v času največjega razcveta letno prodali več kot 150 ton jabolk in hrušk.

Eden od sadjarskih navdušencev v tistih letih je bil tudi stari oče sedanjega gospodarja, danes klenega 82-letnika Konrada Brunška. Usoda je hotela, da je stari oče oslepel in Konrad ga je kot mlad fantič spremljal na vsakem koraku ter spotoma prejel prva sadjarska navodila.

KONRAD ZBIRA NAČRTNO

In tako veselje do sadovnjaka spremlja Konrada že več kot 60 let. Posajenih ima več kot 200 vrst in sort sadnega drevja, med katerimi so jablane, hruške, češnje, slive in breskve. Večino svojih dreves je vzgojil sam, tako da je pripravil podlago in jo potem cepil.

Tablica z imenom sorte   

Načrtno zbira stare sorte. Ima redne kontakte z različnimi sadjarji doma in v tujini, prek katerih dobi informacije o razpoložljivih cepičih. Tudi, če nima pripravljenih cepilnih podlag, prejetih cepičev ne zavrže, temveč jih začasno cepi na proste veje in pozneje precepi. V tovrstni prostorski stiski ima lahko posamezna jablana na sebi tudi po tri različne sorte.

Celoten sadovnjak je ograjen, saj bi bila brez ograje škoda zaradi divjadi prevelika.

STARE SORTE SO BOLJ ZANIMIVE KOT NOVE

Za natančno spremljanje je vsako drevo v sadovnjaku označeno s tablico ter zapisano v matični knjigi, kamor sadjar zapisuje vse posebnosti.

In zakaj izbira stare sorte? Najprej ga zanimajo okusi in vonji. Mnenje, da so na splošno stare sorte bolj odporne na različne bolezni, ni točno, le kakšnih 20 % jih je zares odpornih.

Rezultate svojega zbiranja je štirikrat predstavil na posebni prireditvi o starih sadnih vrstah. S pomočjo svoje družine so organizirali zgleden pregled sadjarske zgodovine. Takrat se je v Andražu nad Polzelo zbralo tudi po več sto sadjarskih navdušencev in občudovalo pestrost pridelanega sadja. Lansko in letošnje leto pa za njegov sadovnjak ni bilo najboljše, zmrzal in toča sta pridelek močno zmanjšala. Pri zaščiti uporablja le zimsko in spomladansko škropljenje.

Njegovo delo pri ohranjanju sadnih vrst in sort so prepoznali tudi v širšem prostoru, Občina Polzela pa mu je podelila naziv častnega občana.

Jablana v cvetu    

V skednju je Konrad Brunšek postavil tudi manjši kmečki muzej s starimi predmeti, orodji in pohištvom, kjer se obiskovalec ob pogledu nanje zlahka prestavi v prejšnje čase. Je pa tak muzej dosti lažje vzdrževati kot živ sadovnjak, kjer se vse nenehno spreminja, raste, cepi, razvija in tudi odmira. Stara drevesa je treba nadomestiti z novimi in te zelo težko kupi v drevesnicah. Na podmladek mora misliti sam in ga pravočasno pripraviti. Zaradi lažje pridelave cepi na podlage 106 ali 107.

Konradov sadovnjak je pravzaprav genetska banka v malem. A me pri tem gospodar opomni, da nihče ni delal genetske analize in da so nekatera imena sadnih sort lokalnega izvora, zato lahko prihaja do manjših nesporazumov. V preteklosti so namreč kmetje za žlahtnjenje veliko cepili. Na poti v sosednjo vas ali dolino so odrezali primeren cepič in ga prenesli v svoj sadovnjak. Za katero sorto gre, pa so si izmislili ime po prinesitelju, sosednji vasi ali po obliki … Tako je na primer domače ime zimska palmeta, pravilno pa bi bilo karmeličanka, ali pa domače ime sorte pucman ali osovnik za prinčevo jabolko.

LIPA NA ENERGETSKI TOČKI

Konrad je nad domačijo uredil razgledno točko. Malo pod vrhom imajo tudi lepo obnovljeno kapelico. Gospodar pove, da sicer ne verjame v različne nadnaravne sile, a, kar se je zgodilo s staro turško lipo, mu je dalo misliti. Pred več kot 50 leti jo je podrla strela in potem so na skoraj isto mesto trikrat zasadili novo, a nobena ni preživela. Slučajni ogled bioenergetske specialistke je potrdil, da je bila izbrana lokacija napačna. Nova lokacija je bila energetsko boljša in od takrat na vrhu že več kot 30 let raste lipa, posajena ob nastanku naše države.

Lipa na dobri energetski točki

Konrad Brunšek je zbiratelj in človek z življenjsko širino, ima zelo veliko znanja, ki ga z veseljem prenaša naprej. V času, ko si ves svet postaja vedno bolj podoben, on skrbi, da stare dobre stvari ostajajo z nami.