Že od začetka Evropske unije je širša javnost spoznala, da je treba kmetijstvu pomagati s subvencijami. Na tak način ima Evropa zagotovljeno lastno prehransko osnovo. In zakaj kmetijstvo v Evropi potrebuje sistemsko pomoč?

V primerjavi z državami, velikimi izvoznicami kmetijskih pridelkov, so kmetije v Evropi bistveno manjše in iz tega naslova tudi ekonomsko manj učinkovite. Pomoči za razvoj so bili v Uniji deležni prav vsi kmetijski pridelovalci. Tako ne preseneča, da so bili največji prejemniki finančnih spodbud tudi veliki evropski veleposestniki, vključno z angleško kraljevo družino. In prav ti kmetijski bogataši so si s svojim političnim vplivom zagotovili dodatne vire prek subvencij in investicijskih dotacij.

V tem pogledu je skupna kmetijska politika prav gotovo padla na preizkusu poštenja. Neredki so se spraševali, zakaj je treba financirati bogataše. Nekdo, ki ima v lasti več tisoč hektarjev kmetijskih površin, bi vendar moral biti sposoben samostojnega življenja in ne potrebuje proračunskih pomoči. In kako je v Sloveniji? Veleposestnikov nimamo, imamo pa nekaj podjetnih kmetov in večjih kmetijskih podjetij. Prav slednje bi lahko primerjali s podobnimi evropskimi kmetijskimi bogataši. Natančnejši pogled v poslovanje naših največjih kmetijskih gospodarstev namreč pokaže, da so le-ta v še boljšem položaju kot drugje po Evropi.

14.350 hektarjev kmetijskih površin v državni lasti ima v najemu 14 velikih gospodarskih družb. Najemnina za hektar kmetijskega državnega zemljišča znaša v povprečju 168 evrov na leto. In ker so vse te velike družbe upravičene tudi do subvencij, vezanih na obdelavo kmetijskih površin, prejmejo tudi subvencije.

Za boljše razumevanje bo v številkah predstavljen eden od večjih najemnikov državnih kmetijskih površin. Na leto je plačal 630.000 evrov najemnine ter dobil subvencije v višini 866.000 evrov. Podobno sliko smo našli tudi pri drugih velikih najemnikih. Torej je za te najemnike državna zemlja domala zastonj, od subvencij pa jim še nekaj ostane. Veliki najemniki so upravičeni tudi do investicijskih spodbud. Taisti najemnik je prejel še dodatnih 1.900.000 evrov finančnih spodbud za investicije. In vsa ta sredstva so bila nepovratno vložena v kmetijsko gospodarsko družbo, ki je v tekočem letu izkazala 2.000.000 evrov dobička po odštetih davkih.

Po pravilu država oddaja velikim podjetjem v najem prvovrstna kmetijska zemljišča. Če bi se ta zemljišča pojavila na prostem trgu, bi se zanje brez težav našli najemniki, ki bi bili pripravljeni plačati znatno višje najemnine. V nobenem primeru pa zemlja ne bi ostala neobdelana.

Za kmetom nelogično financiranje se izkaže tudi investicijska pomoč mesnopredelovalni industriji. V pregled smo vzeli dve pravni osebi, ki sta skupaj prejeli 2.500.000 evrov nepovratnih investicijskih sredstev. Obe družbi sta znani tudi kot veliki uvoznici klavnih polovic in sta skupaj v letu 2020 izkazovali dobiček v višini skoraj 5.000.000 evrov.

Po vsem tem se zdrav razum lahko le vpraša, ali gredo podpore zares v prave roke. Zakaj so prejemniki gospodarske družbe, ki uspešno poslujejo? Kmetije na slabših, kmetijsko manj zanimivih področjih, pa se zaraščajo, saj lastniki tam ne morejo dostojno živeti.

Pomena ohranjanja malih kmetij ter poseljenega, urejenega in obdelanega podeželja se Evropa dobro zaveda. Poznavalci pravijo, da so te kmetije pravi evropski šlager. Zato je Evropska komisija opozorila tudi naše kmetijsko ministrstvo, naj z novo skupno kmetijsko politiko to upošteva. Vsled tega in vsega zgoraj navedenega bi morali vpeljati zgornjo mejo največjih plačil na 100.000 evrov na prejemnika. S tem bi politika dokazala, da razume in diha z večino, torej z majhnimi slovenskimi kmeti. 

Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na spodnjo pasico.