S takim vtisom smo odšli s predstavitve nove kmetijske zakonodaje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo predlog novega zakona o kmetijstvu ter še nekaj drugih spremljevalnih zakonov in uredb. Sedaj čakamo le še predlog novega zakona o zaščiti živali. Po besedah ministrice so vse delo pri pripravi zakonodaje zmogli sami in to v tajnosti. Pri tem niso potrebovali pomoči s strani stanovskih organizacij kmetov, kot so Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica, Sindikat kmetov ali Zveza slovenske podeželske mladine. Še v začetku januarja je ministrica v državnem svetu potrdila, da kmetijska svetovalna služba ne bo deležna nobenih sprememb. Sedaj pa ima širša javnost, predvsem pa kmetje, 45-dnevni rok, da na predložene predloge oddajo pripombe. Največkrat slišana beseda »želimo si« je na predstavitvi zvenela zelo abstraktno. Pričakujejo, da bo potem vse boljše kot do sedaj, ne znajo pa povedati, zakaj.

Tak način nazorno spominja na čase, ko je politična levica samostojno vodila državo in kmetijstvo zatrla do konca. Nehote se ponovno oziram čez severno mejo, kjer kmetijski minister vedno prihaja iz kmečkih vrst. Pri nas pa je za vodstvo ministrstva dovolj, da si prave barve. Zaposleni na ministrstvu so uradniki, ki po pravilu sedijo na svojih stolčkih zelo dolgo in tako nimajo pravega stika s kmetijskim svetom. Od treh vodilnih funkcionarjev ima le ministrica končano polovično kmetijsko univerzo. Z njihovimi kmetijskim izkušnjami pa je še slabše, saj jih v svoji uradni predstavitvi nihče ni mogel ali znal pokazati. Opravili smo izobrazbeno primerjavo z učitelji na srednjih kmetijskih šolah v Sloveniji, ki morajo imeti zaključeno najmanj sedmo stopnjo kmetijske smeri. Če bi se ministrstvo želelo približati kmetom, bi moralo z njimi ali z njihovimi organizacijami ohranjati kontakte. Poleg ignorance so s tem aktom pokazali tudi svojo vzvišenost.

Nova zakonodaja ne bo prinesla višje prehranske samooskrbe. Med seboj bo skregala kmetijske svetovalce specialiste in terenske svetovalce, ki bodo po novem sedeli na Uradu za kmetijsko svetovanje, specialisti pa na Zbornici. Kmetijske svetovalce bo država dokončno spremenila v državne uradnike, ki bodo kmetom vsiljevali apostolate za nas neprimerne SKP – namesto, da bi svetovali kmetom v spopadanju s problemi in načrtovanjem pridelave.

Na majhnem prostoru bi pričakoval, da bo nov zakon združeval, sedanji predlog pa predvideva dodatne urade. Zaposlenih v uradniškem delu kmetijstva bo tako le še več. Upam si trditi, da je bila prehranska samooskrba ob začetku naše države bistveno večja, kot je danes. Z leti pa je kmetov vse manj, uradnikov pa zmeraj več! Grobi izračun je pokazal, da je produktivnost kmetijskega uradništva v 35 letih padla za štirikratnik.

In kaj lahko storimo? Ker ta zapis ni namenjen k pozivu na upor, vas pozivam k branju predloga nove zakonodaje (povezava: https://bit.ly/4hLNUpq) in oddaji nasprotnih predlogov. Oblast pri nas ni ljudska, na našo srečo pa vsaj tajnega uradnega lista nimamo več.