Kitajska je predstavila cilje in načrte za razvoj kmetijstva. Prehranska varnost, uporaba tehnologije in dohodki kmetov so ključne točke.

Spletni kmetijski portal Agarheute poroča, da namerava Kitajska temeljito preoblikovati svoje kmetijstvo. Nedavno je Peking predstavil ambiciozen desetletni načrt za kmetijstvo. Glavni cilj načrta ni zgolj zagotavljanje prehranske varnosti za 1,4 milijarde ljudi, temveč tudi spodbujanje preporoda podeželja. Čeprav se sprva zdi, da gre za oddaljen in velikopotezen projekt, ta nosi potencialne impulze za kmetijstvo po vsem svetu – tudi v Sloveniji.

Jasna smer razvoja: večji pridelki, več tehnologije, višji dohodki

Načrt, ki sta ga skupaj sprejela Centralni komite Komunistične partije Kitajske in Državni svet, določa jasne usmeritve za kmetijstvo: do leta 2027 želi Kitajska bistveno povečati  letno skupno proizvodno zmogljivost. Do leta 2035 naj bi bili podeželski predeli posodobljeni in bi dosegli novo raven življenjskega standarda. Kitajska se je v zadnjih desetletjih razvijala predvsem v urbanih naseljih, podeželje pa je bistveno zaostalo. Mladi so se odselili v mesta, starejši pa so ostali na podeželju. S tem se je pojavila tudi velika razlika v kakovosti življenja, infrastruktura na podeželju je zastarela. Dolgoročni cilj – do sredine 21. stoletja predstavlja celovito obnovo podeželja.

Višja kakovost življenja in dohodki kmetov

V ospredju so tehnološke inovacije, strukturne reforme in odprtost za mednarodna partnerstva. Posebej izstopa pozornost, namenjena vsakodnevnemu življenju ljudi na podeželju. Izboljšanje življenjskih razmer in zvišanje dohodkov kmetov nista stranska cilja, temveč osrednja skrb. To je še posebej pomenljivo za državo, ki je dolgo časa dajala prednost maksimiranju proizvodnje za vsako ceno.

Tehnologija sreča tradicijo – ključ je v ravnotežju

Kitajska si ne prizadeva le za večjo proizvodnjo, temveč želi dvigniti tudi kakovost, kot je na primer visokokakovosten riž, donosnejše sorte soje, odpornejše pasme živine ter ciljno podprta pridelava oljnic, kot sta ogrščica in arašidi. Spodbujali naj bi tudi pridelavo zelenjave.

Načrtovalci pa se ne osredotočajo le na rastline – tudi reja prašičev naj bi postala učinkovitejša, mlečna industrija pa konkurenčnejša.

To seveda ne bo šlo brez ustreznih sprememb – zato ima modernizacija kmetijske mehanizacije v načrtu pomembno vlogo. Kitajska ne želi zgolj nadomestiti stare stroje, temveč namerava obsežno vlagati v pametne tehnologije. Obseg sega od traktorjev z GPS-navigacijo in senzorjev v živinoreji do sistemov za sortiranje sadja, ki temeljijo na umetni inteligenci. Tehnologije, kot so 5G, umetna inteligenca in veliki podatki, niso več znanstvena fantastika.

Tudi za evropske kmete – vključno s slovenskimi – je smiselno Kitajski nameniti več pozornosti. Preplet digitalizacije in kmetijstva bi lahko služil kot navdih tudi v evropskem prostoru, kjer se številni kmetijski obrati že zdaj soočajo s pomanjkanjem delovne sile in zmanjševanjem dobičkonosnosti.

Kaj je ozadje načrta? Samozadostnost kot temelj

Kitajska se v kmetijski politiki loteva velikopoteznih ukrepov – in to ni naključje. Razlogi so tudi geopolitične narave: pandemija, motene dobavne verige in globalna negotovost so državi pokazali, kako ranljiva je lahko odvisnost od uvoza. Zato je samozadostnost najvišja prioriteta – ne le pri žitih, temveč v celotni prehranski verigi. Od ribogojstva do jajc, mleka in razvoja semen, vse to želijo razvijati sami. Semena so obravnavana kot “računalniški čipi” kmetijstva, zato si Kitajska prizadeva pospešiti razvoj novih sort in tako zagotoviti nadzor nad genetskimi viri.

Hkrati pa Kitajska svojo kmetijsko industrijo odpira tujim vlagateljem. To je jasen signal, da si kljub prizadevanjem za večjo avtonomijo želi tudi mednarodnega sodelovanja. Za evropska podjetja in proizvajalce kmetijske tehnologije se tu  lahko odpirajo številne priložnosti, vendar le če se bodo pripravljeni prilagoditi posebnostim kitajskega trga.

Glede na to, da je Kitajska že sedaj ena najbolj tehnološko razvitih držav na svetu, o uspehu njihovega načrta za dvig kmetijstva ni dvomiti. Ko bodo popravili velike razlike med mesti in podeželjem, bo cilj dosežen. 

Nekdo, ki nas opazuje iz vesolja bo Kitajski načrt ocenil za mnogo težjega, kot bi bila priprava in realizacija slovenske kmetijske strategije. Na papirju bi morale biti spremembe v 700-krat manjši državi lažje kot v veliki.  A kdor pozna slovensko politiko, bo bolj verjel v opravilno sposobnost Kitajske.