EKSTENZIVNA REJA GOVEDI ZA DOLGOŽIVOST KRAV

Skupna kmetijska politika (SKP) poskuša s svojimi številnimi Intervencijami spodbujati napredek na podeželju in na kmetijah. Eno takšnih območij so severni obronki Slovenije, tik ob meji z Avstrijo. Tam leži razgibana in pogosto prezrta pokrajina Kozjaka, kjer se v objemu gozdov in strmih travnikov razprostira Zgornja Kapla. To je prostor, kjer narava narekuje hitrost življenja, kjer so zime ostre, poletja kratka, delo pa nikoli zares ne zmanjka. Na teh območjih, nad 700 metri nadmorske višine stoji kmetija Altenbaher, po domače kmetija Helbin, ki jo danes vodi Slavko, pri delu pa pomaga vsa družina. To je mladi kmet, ki je svojo pot zavestno usmeril v trajnostno, ekološko rejo in spoštovanje tradicije trdega dela v hribovitem svetu in je pri tem tudi vključen v ukrepe Skupne kmetijske politike, med drugim IRP19 Ekološko kmetovanje.

Intervencija IRP19 Ekološko kmetovanje v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) se na gorskih območjih, kakršno je tudi območje nad 700 metri nadmorske višine, izkazuje kot zelo smiselna in zelo logična usmeritev kmetovanja. Ekološko kmetijstvo je namreč tesno povezano z ohranjanjem naravnega ravnovesja, kar se najbolje ujema prav z ekstenzivnimi sistemi, kot je reja krav dojilj. Ta način reje omogoča izkoriščanje travinja brez pretiranih obremenitev okolja, živali pa živijo v pogojih, ki sledijo njihovim naravnim potrebam.

Na takšnih nadmorskih višinah so pogoji za pridelavo omejeni (kasnejša rast), zato kombinacija trajnega travinja, paše in ekološke reje predstavlja optimalno rabo prostora. Krave dojilje učinkovito izkoriščajo travne površine, prispevajo k ohranjanju kulturne krajine in preprečujejo zaraščanje, kar je v gorskih območjih še posebej pomembno.

Kljub temu pa ostaja vprašanje ekonomske vzdržnosti. Podpora v okviru te intervencije, ki znaša približno 159 evrov na hektar trajnega travinja, je za mnoge kmete prenizka glede na dodatne zahteve in omejitve, ki jih prinaša ekološko kmetovanje. Stroški pridelave so višji, delo zahtevnejše, tržna cena pridelkov pa pogosto ne odraža vloženega truda, zato bi bila za dolgoročno stabilnost takšnih kmetij potrebna višja finančna podpora.

Reja krav dojilj prijazna do narave

Vas Zgornja Kapla je odmaknjena od urbanih središč in bližina avstrijske meje sta skozi zgodovino oblikovali ljudi, ki so vajeni samostojnosti, prilagodljivosti in trdega dela. Teren je zahteven, razdrobljen, pogosto strm, zato tukaj kmetovanje nikoli ni bilo enostavno. A prav ta zahtevnost daje pokrajini poseben značaj – travniki so bogati z različnimi zelmi, gozdovi raznoliki, življenje pa tesno povezano z naravnimi procesi.

Lučaj stran od središča vasi Zgornje Kaple je Slavko Altenbaher kmetijo prevzel leta 2015 in se ob tem odločil za nadaljevanje kmetovanja kot najmlajši sin na kmetiji. Namesto intenzivne reje je nadaljeval z rejo krav dojilj, ki predstavlja eden najbolj naravi prijaznih načinov govedoreje. Njegov pristop temelji na spoštovanju živali in razumevanju njihovega naravnega vedenja. Krave so v naravnem okolju, večji del leta na paši, kjer se pasejo na strmih gorskih površinah in na ta način preprečujejo zaraščanje. Kmetija Altenbaher lahko v tem primeru koristi sredstva Skupne kmetijske politike iz Intervencije IRP01 – Plačilo za naravne ali druge omejitve.

Zaradi zahtevnih naravnih razmer, kot so strmi tereni in otežena obdelava zemljišč, je kmetija Altenbaher vključena v ukrep Skupne kmetijske politike (SKP) Intervencija IRP01, kar pomeni da so vključeni v ukrep Plačilo za naravne ali druge omejitve. Ta intervencija omogoča finančno podporo kmetijam, ki delujejo na območjih z omejenimi pogoji za kmetovanje.

Podpora se dodeljuje v obliki plačila na hektar kmetijskih površin in ni neposredno vezana na obseg proizvodnje. Namenjena je predvsem temu, da kmetijam pomaga pokriti dodatne stroške ter ublažiti izgubo dohodka, ki nastane zaradi težjih naravnih ali drugih omejitvenih dejavnikov.

Višina plačila je odvisna od stopnje omejitev na posameznem območju, pri čemer večje omejitve pomenijo tudi višjo podporo. Takšen sistem omogoča pravičnejšo obravnavo kmetij, ki delujejo v manj ugodnih razmerah, v primerjavi s tistimi na lažje obdelovalnih območjih.

Stopnja podpore je odvisna od težavnosti kmetovanja na vsakem kmetijskem gospodarstvu posebej in posledično števila točk OMD.

Vrednost točke na kmetiji Altenbaher znaša 0,48 evra, saj imajo na kmetiji govedo.

Sezonske telitve prinaša prednosti

Osrednje načelo njihove reje so sezonske telitve, ki so se v takšnih razmerah izkazale kot izjemno smiselne. Bik pasme limuzin je v določenem obdobju v letu prisoten med kravami, kar pomeni, da se večina telitev zgodi v strnjenem časovnem okviru od začetka marca do konca maja. Ta način prinaša številne prednosti, ki so na takšni kmetiji še posebej izrazite.

Sezonske telitve omogočajo boljšo organizacijo dela, saj se intenzivno obdobje oskrbe novorojenih telet skoncentrira na nekaj mesecev. To pomeni, da je kmet v tem času še posebej pozoren na živali, preostanek leta pa je delo bolj enakomerno razporejeno. Poleg tega se telitve običajno časovno uskladijo z ugodnimi vremenskimi razmerami in začetkom vegetacijske sezone, kar pomeni, da imajo krave na voljo dovolj kakovostne krme ravno takrat, ko jo najbolj potrebujejo za prirejo mleka za teleta.

Tak sistem je koristen tudi za teleta. Ta ostanejo ob materah do starosti šestih ali sedmih mesecev, kar pomeni, da imajo dovolj časa za naraven razvoj, močan imunski sistem in stabilno rast. Do prodaje dosežejo približno 300 kilogramov žive mase, nato pa jih odkupijo rejci, ki jih pitajo naprej do končne teže okoli 700 kilogramov. Ta način omogoča specializacijo in razdelitev dela med kmeti, kar je v sodobnem kmetijstvu pogosto nujno. Še posebej pri nas v Sloveniji, kjer manjka kakovostnih telet za nadaljnje pitanje.

Limuzin pasma govedi

Na kmetiji Altenbaher redijo lisasto in limuzin pasmo goveda, pri čemer pasma limuzin prispeva k boljši mesnatosti in odpornosti živali. Skupno imajo 16 krav dojilj, celoten stalež pa se giblje okoli 30 živali. Reja poteka ekstenzivno, kar pomeni, da živali niso preobremenjene. Krave lahko brez težav zdržijo tudi deset laktacij, kar je v današnjem času redkost in hkrati dokaz, da je tak način reje dolgoročno vzdržen.

Ob slabi odkupni ceni govejega mesa za kmetijo pomemben dohodek predstavlja dopolnilna dejavnost razseka mesa. Žal se Slavko trenutno sooča z realnostjo trga, kjer ekološko pridelano meso pogosto ne dosega višje cene. Nesmisel sodobnega kmetijstva je, da dodatni trud in višji standardi reje niso nujno nagrajeni. Trg za ekološke živali še vedno ni ustrezno urejen, kar predstavlja izziv za številne ekološke kmetije.

Primerni stroji za delo na strminah

Prav teren pa je eden ključnih dejavnikov, ki oblikuje delo na tej kmetiji. Strmi travniki otežujejo spravilo krme, zato je uporaba ustrezne mehanizacije nujna. Slavko uporablja traktor, prilagojen za delo na strmih terenih z nizkim težiščem in enakimi pnevmatikami, kar zagotavlja večjo stabilnost na strminah. Takšna tehnična rešitev bistveno zmanjšuje tveganje za nesreče, ki so na gorskih in drugih slovenskih kmetijah žal prepogoste.

Delo na takšnem terenu zahteva izjemno previdnost, natančnost in dober občutek za prostor, hkrati pa je tudi fizično zelo naporno. Kot pravi Slavko, se moraš na strmini vedno zavedati vsakega svojega giba, saj lahko že majhna napaka hitro vodi v nevarno situacijo. Velik vpliv ima tudi vreme – mokra trava ali nenadna ploha lahko razmere še dodatno poslabšata.

Kljub vsem izzivom pa tak način kmetovanja prinaša tudi posebno povezanost z naravo in veliko mero spoštovanja do dela, ki ga ravninski pogoji ne zahtevajo v takšni meri. Na takšni kmetiji izkušnje, potrpežljivost in občutek za teren pomenijo prav toliko kot sodobna mehanizacija.

Dopolnilna dejavnost na kmetiji

Poleg živinoreje imajo na kmetiji Altenbaher še eno pomembno dejavnost – gozdarstvo. Z okoli 30 hektarji gozda in letnim posekom približno 150 kubičnih metrov lesa, večinoma iglavcev, gozd predstavlja pomemben vir dohodka. Slavko skupaj z nečakom izvaja tudi storitve poseka in spravila lesa za druge lastnike. Njuno delo poteka v zahtevnih razmerah, kjer je vsak kubični meter lesa rezultat znanja, izkušenj in fizičnega napora. Cena storitve, ki se giblje med 24 in 30 evri za kubični meter lesa, pripeljanega do kamionske ceste, odraža realne stroške in zahtevnost terena.

Krmni obrok za živali je enostaven

Krma za živali temelji na senu in travni silaži v balah, ki ju pridelajo na lastnih površinah. Dodatno živali dobivajo mineralno-vitaminske dodatke v obliki lizalnih kamnov, kar zagotavlja uravnoteženo prehrano tudi v obdobjih, ko naravna krma ne zadostuje v celoti. Vse to poteka v skladu z načeli ekološke pridelave, ki prepoveduje uporabo neekoloških dodatkov in spodbuja naravne metode reje. Živalim zagotavljajo tudi izpust in pašo. Na ta način lahko sodelujejo v ukrepu Skupne kmetijske politike (SKP) Intervencije IRP28 Dobrobit živali, podintervencija govedo.

Kmetija Altenbaher je vključena v več ukrepov Skupne kmetijske politike (SKP), ki predstavljajo pomemben del prihodka in hkrati spodbujajo trajnostno kmetovanje. Med njimi je tudi Intervencija IRP28 Dobrobit živali, ki spodbuja izboljšane pogoje reje, več prostora za živali, dostop do paše in zmanjševanje stresa. Ta ukrep ni le finančna podpora, temveč tudi zaveza k višjim standardom ravnanja z živalmi. Za pridobitev plačil za podintervencijo DŽ – govedo mora upravičenec izpolnjevati najmanj eno izmed naslednjih zahtev: paša goveda, izpust, vzreja telet, izkoreninjenje goveje virusne diareje. Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve za podintervencijo DŽ – govedo letno znaša: paša goveda (52,90 EUR/GVŽ), izpust (41,06 EUR/GVŽ), vzreja telet (60,71 EUR/GVŽ), izkoreninjenje BVD za pridobitev statusa (8,26 EUR/GVŽ), za vzdrževanje statusa (4,13 EUR/GVŽ).

Ekološko kmetovanje je bila logična izbira

Na kmetiji na ta način koristijo več ukrepov Skupne kmetijske politike (SKP). Poleg Intervencije IRP28 Dobrobit živali, je pomemben tudi ukrep za območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje, znan kot OMD. Ta je namenjen kmetijam v gorskih in drugih težjih območjih, kjer so pridelovalni pogoji slabši, stroški višji, pridelki pa pogosto manjši. Brez takšne podpore bi številne kmetije na teh območjih težko preživele, kar bi imelo za posledico zaraščanje krajine in izgubo kulturne dediščine.

Tretji pomemben steber je ekološka pridelava, ki spodbuja kmetovanje brez uporabe mineralnih gnojil (uporabljajo predvsem hlevski gnoj z lastne kmetije) in pesticidov ter z večjim poudarkom na naravnih procesih. Ta način pridelave zahteva več znanja, več ročnega dela in več potrpežljivosti, vendar dolgoročno prispeva k ohranjanju rodovitnosti tal, biotske raznovrstnosti in kakovosti hrane. A kot pravi Slavko Altenbaher, ukrepi niso bili razlog, da so se na kmetiji odločili za ekološko kmetovanje. Tu v gorskem svetu na visoki nadmorski višini se je vedno živelo v skladu z ekološkimi načeli.

Kmetija Altenbaher je tako primer ekološke gorske kmetije, ki nadaljuje s kmetovanjem, kljub številnim preprekam. Združuje tradicijo in prilagodljivost, naravo in človeka, delo in napredek. V svetu, kjer se kmetijstvo pogosto meri zgolj v številkah, takšne zgodbe opominjajo, da obstajajo tudi drugačni pristopi – počasnejši, bolj premišljeni in predvsem bolj povezani z zemljo. In to so načela, ki jih zagovarja tudi Skupna kmetijska politika (SKP) in jih spodbuja z ukrepi v okviru različnih Intervencij.