Skupna kmetijska politika (SKP) s številnimi intervencijami spodbuja razvoj različnih dejavnosti na podeželju. Posebno pozornost namenja območjem z omejenimi dejavniki pridelave ter ekološkim kmetijam v okviru Intervencije IRP19 – Ekološko kmetovanje. Dodatna finančna sredstva kmetijam olajšujejo prehod na ekološko kmetovanje, saj pomagajo ublažiti višje stroške takšne pridelave. Kljub intervencijam pa so se številni kmetje za ekološko usmeritev odločili že pred leti, ko tovrstnih podpor še ni bilo. Med njimi je tudi ekološka kmetija Homar, po domače Pri Vrhačevih iz Dupelj pri Lukovici.«

Skupna kmetijska politika (SKP) v okviru Intervencije IRP 19 – Ekološko kmetovanje spodbuja trajnostne in okolju prijazne oblike kmetijske pridelave, med katere sodi tudi konjereja na kmetiji Homar. Reja konj je lahko ljubiteljska ali pa predstavlja pomembno tržno nišo z visoko dodano vrednostjo kompostiranja gnoja. Hkrati pa s pašo prispeva k preprečevanju zaraščanja kmetijskih površin in ohranjanju kulturne krajine. S pašo se spodbuja biotska raznovrstnost, ohranja tradicionalna podoba podeželja ter izboljšuje rodovitnost tal. Takšen način kmetovanja je tesno povezan z naravnimi procesi in odgovornim ravnanjem z okoljem. Na ta način se zmanjšujejo obremenitve za naravo in spodbuja kroženje organskih snovi. Kmetija Homar je primer dobre prakse. Da je mogoče združiti tradicionalno konjerejo, ekološko pridelavo in sodobne pristope k trajnostnemu upravljanju kmetije.

Mladi prevzemnik Primož pravi, da prihod pomladi vsako leto pričakujejo s posebnim veseljem. Prav v tem času se namreč začne najbolj živahno obdobje njihove dejavnosti, ki jo danes poznajo številni ljubitelji vrtnarjenja in ekološke pridelave. Družina Homar se je iz ob konjereji pred leti specializirala za pripravo kakovostnih substratov in prsti za sajenje rastlin. Njihova zgodba pa temelji na dolgoletnem delu, povezanosti z naravo in spoštovanju tradicionalnega načina kmetovanja.

Kompostarna 1000 cvetov

Na kmetiji danes skupaj delajo sin Primož z ženo Sabina ter njegova starša, Stane in Anica. Poleg konjereje in vzreje žrebetnih kobil se ukvarjajo še s pridelavo zelenjave in sadja za domače potrebe, osrednjo dejavnost pa predstavlja kompostiranje in izdelava različnih mešanic za sajenje. Tradicija kompostiranja konjskega gnoja na njihovi kmetiji sega več kot tri desetletja v preteklost, od leta 1995 naprej so dejavnost nenehno razvijali in izpopolnjevali. Prodaja poteka pod blagovno znamko Kompostarna 1000 cvetov.

Kot pripoveduje oče Stane, se je družina od nekdaj preživljala s kmetovanjem. Ko je leta 1983 prevzel domačo kmetijo, je bil zaposlen kot pečar, vendar je bilo dela doma iz leta v leto več. Kmetija je zahtevala vedno več njegovega časa, zato je službo opustil in se popolnoma posvetil delu na zemlji. Ker gre za manjšo hribovsko kmetijo, intenzivno kmetijstvo nikoli ni prišlo v poštev. Homarjevi so zato že od začetka iskali način, kako bi lahko kmetovali v tesnem sožitju z naravo in hkrati našli dodatni vir zaslužka na hriboviti kmetiji, kjer je kmetovanje omejeno. Skupna kmetijska politika (SKP) spodbuja kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki z intervencijo IRP01 Plačilo za naravne ali druge omejitve (OMD).

Zaradi zahtevnih pridelovalnih razmer in omejenih možnosti za intenzivno kmetovanje je tudi kmetija Homar vključena v ukrepe Skupne kmetijske politike (SKP), med drugim v okviru Intervencije IRP01 Plačilo za naravne ali druge omejitve (OMD). Kmetija leži na območju, kjer razgiban teren in hribovske površine otežujejo obdelavo zemlje ter povečujejo stroške kmetovanja. Prav zato je podpora iz naslova OMD pomembna za ohranjanje kmetijske dejavnosti in nadaljnji razvoj konjereje ter ekološkega kompostiranja. Plačilo je namenjeno nadomestitvi dela dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki nastajajo zaradi naravnih omejitev na takšnih območjih. Na kmetiji Homar poudarjajo, da tovrstne podpore pomembno prispevajo k ohranjanju obdelanosti krajine, paše konj in trajnostnega načina kmetovanja. To temelji na spoštovanju naravnih danosti.

Pripustna postaja na kmetiji

Na ekološki kmetiji Homar se v okviru konjereje ukvarjajo tudi s pripustom kopitarjev. Njihova pripustna postaja je namenjena predvsem rejcem haflinških konj, ki v času pripustne sezone na kmetijo pripeljejo svoje žrebice.

Postopek pripusta poteka premišljeno in pod nadzorom izkušenega rejca Staneta. Ko lastniki pripeljejo žrebico, jo najprej namestijo v pripustni prostor, kjer nato Stane pripelje žrebca. Pomembno je, da se živali najprej spoznajo in umirijo, saj mora pripust potekati varno tako za živali kot tudi za ljudi. Žrebec z obnašanjem hitro pokaže, ali je žrebica v pravem času za pripust. Če je primeren trenutek, sledi naskok in oploditev.

Na kmetiji pojasnjujejo, da je pri pripustu zelo pomembno dobro poznavanje živali ter veliko izkušenj, saj je treba ves čas spremljati odzive žrebca in žrebice. Rejci nato žrebico po nekaj tednih ponovno pripeljejo na kmetijo. Takrat ponovno preverijo odziv žrebca. Če ta za žrebico ne kaže več zanimanja, to običajno pomeni, da je bila oploditev uspešna in da je kobila breja.

Na kmetiji Homar bi se lahko odločili tudi za intervencijo IRP28 Dobrobit živali za konje v okviru Skupne kmetijske politike (SKP). Intervencija spodbuja rejo konj v pogojih, ki zagotavljajo višje standarde dobrobiti živali. Namen ukrepa je izboljšati življenjske pogoje konj z omogočanjem redne paše, gibanja na prostem ter rejskih praks, ki so bolj prilagojene naravnim potrebam živali. Rejci morajo med drugim zagotoviti najmanj 120 dni paše letno oziroma ustrezen izpust ter voditi evidence o izvajanju ukrepa. Takšen način reje prispeva k boljšemu zdravju in počutju konj, hkrati pa pozitivno vpliva tudi na ohranjanje kulturne krajine in preprečevanje zaraščanja travniških površin. Intervencija predstavlja pomembno podporo kmetijam, ki razvijajo trajnostno in naravi prijazno konjerejo. Letna višina plačila za zahtevo za konje – paša in celoletni izpust znaša 48,16 eura/GVŽ.

Odločitev za kompost

V času, ko so številni kmetje iskali priložnosti v reji polžev ali pridelavi šampinjonov, se je Stane odločil za drugačno pot. Zaradi precej nižjih začetnih stroškov je začel razmišljati o predelavi komposta. Ideja se je postopoma razvijala in kmalu je postalo jasno, da je odločitev pravilna. Pomemben korak je sledil leta 1999, ko je bilo ustanovljeno Združenje ekoloških kmetov. Homarjevi so se vanj vključili in začeli postopek preusmeritve v ekološko kmetovanje. Po treh letih so pridobili certifikat ekološke kmetije, ki je potrdil njihovo usmeritev v trajnostno in naravi prijazno pridelavo.

Sprva so kompost proizvajali v manjših količinah, vendar so z leti povečevali obseg proizvodnje in razvijali nove mešanice za sajenje rastlin. Osnovna surovina pri njihovem delu je konjski gnoj, ki mu dodajajo tudi govejega. Posebnost njihove proizvodnje je uporaba kalifornijskih deževnikov, ki imajo pri predelavi organske mase ključno vlogo. Ti deževniki so bistveno bolj produktivni od navadnih, rezultat njihovega delovanja pa je izjemno kakovosten kompost.

Družina Homar poudarja, da ima tako pridobljeno organsko gnojilo številne prednosti za rastline. Vsebuje veliko pomembnih hranil, med drugim kalij, magnezij, dušik in fosfor, zaradi česar krepi odpornost rastlin in izboljšuje njihov imunski sistem. Deževniki v procesu predelave gnoj obogatijo do šestnajstkrat. Zato se takšen substrat zaradi visoke vsebnosti organske snovi uvršča med kakovostna organska gnojila.

Kot pojasnjuje Primož Homar, je pri kompostiranju ključnega pomena dobra organizacija dela. Konjski in goveji gnoj najprej pripeljejo na deponijo kompostarne. Goveji gnoj kupujejo na območju Gorenjske. Na deponiji gnoj redno premetavajo s posebnim strojem, približno na dva do tri mesece, saj je prezračevanje nujno za pravilen potek kompostiranja. Ko je gnoj star približno eno leto, vanj naselijo kalifornijske deževnike. Ti začnejo proces predelave organske mase v kakovosten kompost.

Neutrudljivi kalifornijski deževniki

Kalifornijski deževniki se od navadnih talnih deževnikov razlikujejo predvsem po hitrosti presnove, načinu prehranjevanja in prilagoditvi na življenje v organsko bogatem okolju. Najpogosteje naseljujejo zgornje plasti razkrajajoče se organske mase, kjer se hranijo z mikroorganizmi in delno razgrajenim organskim materialom. Med procesom prebave organsko snov mehansko in kemično predelajo, pri čemer nastaja stabilen humusu podoben produkt, imenovan vermikompost. Ta vsebuje visoke koncentracije rastlinam dostopnih hranil, encimov, koristnih bakterij ter huminskih snovi, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal.

Primož poudarja, da morajo imeti kalifornijski deževniki ves čas na voljo dovolj hrane. Ko porabijo vso organsko snov v kompostu, začnejo iskati nove vire hrane in lahko tudi pobegnejo drugam. »Eno leto smo jih našli celo na sosedovem kompostu, ki je bil oddaljen približno 300 metrov. Še danes nam ni jasno, kako so našli pot do tja,« pove v smehu.

Proces nato traja še dodatni dve leti. Po skupno treh letih nastane zrel in hranilno bogat kompost, pripravljen za nadaljnjo uporabo. Takrat ga preselijo pod streho, kjer sledi priprava različnih receptur. Kompost mešajo z drugimi komponentami in tako ustvarjajo raznolike mešanice za sajenje rastlin. Vsaka mešanica je prilagojena določenim potrebam uporabnikov in rastlin.

Naslednji korak predstavlja sejanje pripravljenega substrata. S pomočjo posebne sejalnice odstranijo večje delce in zagotovijo enakomerno strukturo prsti. Nato pride na vrsto pakiranje. Na kmetiji imajo pakirni stroj, ki omogoča pakiranje v vreče različnih velikosti – od 5- do 50-litrskih. Na voljo so 5-, 10-, 25- in 50-litrska pakiranja. Pakirnica lahko v eni uri pripravi približno 80 vreč, ki jih nato zložijo na palete in ovijejo z raztegljivo folijo za transport in prodajo.

Raznolika ponudba za vrtove in nasade

Temelj vseh mešanic, ki jih na kmetiji Homar pripravljajo za sajenje okrasnih rastlin, zelenjave in sadnega drevja, predstavlja kakovosten čisti kompost. Temu po natančno pripravljenih recepturah dodajajo različne naravne sestavine, med njimi kakovostno njivsko zemljo, kameno moko, perlit, glino in šoto. Perlit, ki je porozna mineralna kamenina vulkanskega izvora, izboljšuje zračnost in zadrževanje vlage v zemlji, kar je pomembno za dobro rast rastlin.

Ponudba Kompostarne 1000 Cvetov obsega naslednje produkte: ekološko gnojilo, prst za sajenje sadnega drevja in grmičevja, prst za sajenje okrasnega grmičevja, prst za setev, prst za nageljne, prst za surfinije, prst za neposredno presajanje okenskih in balkonskih rastlin, prst za neposredno presajanje sobnih rastlin in prst za potaknjence.

Na kmetiji tako pripravljajo različne vrste substratov, prilagojenih posameznim kulturam in potrebam uporabnikov. V njihovi ponudbi so mešanice za balkonske rože, vrtnine, visoke grede, sadno drevje in borovnice, kupcem pa ponujajo tudi čisti kompost, ki se uporablja za izboljšanje manj rodovitnih tal. Poleg substratov imajo razviti tudi dve vrsti gnojil – ekološko gnojilo iz domačega konjskega gnoja ter naravno gnojilo.

Pot do ekološkega certifikata ni bila enostavna. Do leta 2006 ekološke pridelave gnojil praktično ni bilo mogoče izvajati, saj ni bilo na voljo ustreznih ekoloških surovin in dodatkov. Kljub temu je Stane Homar vztrajal pri želji, da bi njihovo gnojilo nekoč pridobilo znak ekološke pridelave. Po več letih usklajevanj in prilagajanj predpisom so Homarjevi postali prvi pridelovalci ekološkega gnojila v Sloveniji z lastno pakirno linijo. Za kompost iz konjskega gnoja so pridobili certifikat, ki potrjuje, da izdelek izpolnjuje vse zahteve ekološke pridelave in predelave.

Prodaja po vsej Sloveniji

Danes izdelke kmetije Homar uporabljajo kupci po vsej Sloveniji. Njihovi čisti kompost in kakovostni substrati so na voljo v specializiranih trgovinah ter kmetijskih zadrugah. Homarjevi poudarjajo, da želijo ljudem ponuditi predvsem kakovostno in naravno zemljo za pridelavo zelenjave, sadik in cvetja, pri čemer veliko pozornosti namenjajo sami kakovosti surovin in postopku predelave.

Posebnost njihovih substratov je, da so pridelani iz domačega konjskega gnoja, kar daje izdelkom pomembno prednost pred številnimi uvoženimi substrati. Takšna naravna osnova omogoča bogatejšo strukturo zemlje, boljšo zračnost in več hranil, zato rastline uspevajo bolje, zemlja pa dlje časa ohranja svojo kakovost. Homarjevi poudarjajo, da je prav domača surovina ključna razlika, ki jo uporabniki hitro opazijo pri sami rasti rastlin in kakovosti pridelka.

Na trgu je sicer veliko cenejših substratov, ki prihajajo iz tujine in pogosto prepotujejo dolgo pot, preden pridejo do slovenskih kupcev. Kljub temu na kmetiji Homar opažajo, da ljudje vse bolj cenijo domače proizvode ter kakovost, ki jo ti prinašajo. Čeprav so njihovi izdelki lahko nekoliko dražji, kupci prepoznavajo razliko v učinkovitosti in naravni sestavi substrata, kar potrjuje tudi vedno večje zanimanje profesionalnih uporabnikov.

Posebno priznanje za njihovo delo predstavlja dejstvo, da njihove substrate in kompost uporabljajo tudi vrtnarije ter profesionalni pridelovalci cvetja, ki sodijo med najzahtevnejše uporabnike. Prav zaupanje teh kupcev Homarjevim daje dodatno motivacijo za nadaljnji razvoj dejavnosti in izboljševanje ponudbe.

Primož Homar ob tem dodaja, da ga žalosti predvsem dejstvo, da trgovci pogosto vzamejo velik delež končne cene, ki jo kupec plača za humus in substrate. Prodajna cena na kmetiji je namreč bistveno nižja od tiste v trgovinah, zato si želijo, da bi kupci še bolj prepoznali pomen neposrednega nakupa pri domačem pridelovalcu.