Slovensko mleko je dobre kakovosti, v povprečju imamo v primerjavi z drugimi državami v Evropi še vedno veliko kombiniranih rej krav molznic. Rezultat je visoka vsebnost maščob, več kot 4,2 %, in 3,4 % beljakovin.

Taka surovina predstavlja zelo dober potencial za nadaljnjo predelavo v mlekarni. Čeprav število rejcev krav molznic vsako leto pada, pa skupna prireja raste. Tako je bilo tudi v preteklem letu, ko smo beležili 2,3-odstotno rast prireje mleka.

Rejcem prinaša oddaja mleka reden mesečni prihodek, a je ta žal vedno bolj grenak. Odkupne cene so v lanskem letu epidemije najprej padle za 10 % in se potem v letošnjem popravile za 6 %. Kar pomeni, da so še vedno na nivoju predkoronskih. V vmesnem času so se podražili nafta, elektrika, kmetijski repromaterial (krmila, semena, gnojila …), tako da postaja prireja mleka ekonomsko vedno manj zanimiva.

Tudi v okoliških državah so odkupne cene z epidemijo najprej padle, a so odstotki ravno obrnjeni kot pri nas: cene so padle za 6 % ter se potem popravile za 10 %. Tako je povprečna odkupna cena v Sloveniji z 31,98 centa za liter trenutno kar za 23 % nižja kot v Avstriji. Naš kmet s prirejo in oddajanjem mleka ne živi dobro!

Izračunana modelna kalkulacija lastne cene Kmetijskega inštituta Slovenije za en kilogram mleka znaša od 37 do 40 centov. Po litru mleka kmet tako pridela od pet do sedem centov izgube. Na prvi pogled malo, ko pa se to številko pomnoži s 100.000 litrov mleka, kolikor odda povprečni kmet v eno od mlekarn, pa to znaša od 5000 do 7000 evrov izgube na leto.

Kmetje torej delajo z izgubo. Kako pa s tako surovino živi mlekarska industrija? Največja mlekarna v Sloveniji je svoj dobiček v zadnjih štirih letih povečala iz petih milijonov evrov na 9,2 milijona evrov, porast je znašal kar 84 %. Druga največja mlekarna ima za sabo prav tako dobro leto – v prejšnjih dveh letih je poslovala z izgubo, v lanskem letu pa je imela 868.000 evrov dobička. Tudi tretji mlekarni se pozna vpliv novega lastnika, ki je uspel dobiček dvigniti na 1,8 milijona evrov. Osnovna surovina za tako dober položaj mlekarske industrije je slovenska! 

Ob dobrih poslovnih rezultatih mlekarn smo se vprašali, kako bi višje odkupne cene mleka (hipotetično) vplivale na njihove rezultate. 

Dobri rezultati mlekarn torej v veliki meri slonijo na nizkih odkupnih cenah mleka. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako lahko delajo z dobičkom avstrijske mlekarne pri ceni mleka, ki je sedem centov po litru višja kot pri nas. Pri takih odkupnih cenah za mleko, kot so pri naših severnih sosedih, bi bile vse slovenske mlekarne globoko v rdečih številkah. 

Po vsem tem bi lahko zaključili, da mlekarne rejce krav molznic močno vlečejo za nos. Medtem ko se mlekarji gostijo od dobrih finančnih rezultatih, kmetje poslujejo z izgubo. Še prejšnji teden ob obisku Kmečkega glasa na bavarski kmetiji je gospodar močno grajal prenizko odkupno ceno mleka, saj dobi le po 38 centov za liter. Kaj bi ob tem lahko rekel naš gospodar kmetije s prirejo mleka? V Nemčiji se na prostem trgu tržnih viškov, to je pri trgovanju z mlekom med mlekarnami, pojavlja cena tudi že pri 50 centih za liter. Tudi borzne prognoze za mleko kot surovino za proizvodnjo masla in mleka v prahu so vse do decembra pri 43 centih za liter.

Smo v Sloveniji res postali bazen za poceni surovine? Mleko predstavlja pri nas strateško surovino, saj se ga priredi na kmetijah s travinjem, večinoma na področjih, ki niso primerna za druge kmetijske panoge. In prav te kmetije so najbolj na udaru. Torej, zgoditi se mora premik v odnosu kmet – mlekarna! Če dogovora ne bo, bodo kmetije na obrobju še hitreje opuščale prirejo mleka, mladi se ne bodo več odločali za kmetovanje in travinje bo lažje postalo žrtev novega gozda. Ne bodimo več le tretjerazredna država s poceni surovinami!

Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.