Na Hamburški izvozni borzi je cena krušne pšenice preko vikenda poskočila za 4 € in pristala na 293 € za tono. Dvigu so sledile tudi cene ječmena in koruze.

Razlog za ponoven dvig cen žita izhaja iz napetosti med Rusijo in Ukrajino in strahu pred Rusko invazijo. Rusija in Ukrajina predstavljata skupaj kar 30-% delež v svetovni trgovini s pšenico. V primeru nove vojne lahko ponovno pride do večjih težav pri oskrbi z mineralnimi gnojili  in fitofarmacevtskimi sredstvi,  kar bo imelo neposreden vpliv na letošnjo letino.

Lahko pride tudi do ustavitve dobave plina v Evropo, kamor Rusija proda kar 35 % vsega svojega plina. 

Skrb na trgu dodatno podpihuje tudi trenutno stanje na poljih v Južni Ameriki, kjer je po ocenah v Argentini le 22 % vseh koruznih sadik v normalni razvojni stopnji. Zaradi suše so v Braziliji znižali napoved pridelka koruze na 24,8 mio ton, še prejšnji mesec pa je napoved presegala 29 mio ton.

Evropski izvozniki pšenice so do 16. januarja letošnjega leta z 16 mio tonami nad lanskoletno prodajo. Čeprav je Francija, kot največja izvoznica pšenice, v Evropi z 4,2 mio ton lahko zadovoljna, je prišlo na njenem tradicionalnem trgu v Alžiriji do težav, ki so prerastle v diplomatski spor. Alžirska agencija za pšenico je kar pri treh zaporednih razpisih za nakup pšenice zavrnila francosko ponudbo.

Pšenica je strateška surovina in v času napetih mednarodnih odnosov si države velike proizvajalke še toliko raje skačejo v   zelje.