Osrednja težava seveda izhaja iz Ukrajinske vojne. Nihče ne zna oceniti koliko žita bodo uspeli požeti v Ukrajini.

ZDA in Evropa se trudita v dogovoru z Rusijo sprostiti  trgovske kanale. A razplet dogovora je še precej nejasen. Iz tega razloga je tudi celoten trg žita precej nepredvidljiv, cena se giblje v plus in potem zopet v minus. Tako je cena pšenice najprej padla na 390 € za tono in v naslednjem dnevu ponovno skoraj dosegla 400 €.  

Države, ki so bile do sedaj odvisne od Ukrajinskega žita, so nemirne in iščejo alternativo. V kolikor bo dosežen dogovor o sprostitvi tovornih pristanišč v Ukrajini, bo cena žit za gotovo padla. Francoski predsednik Macron glede dogovora ni optimistično razpoložen. Odpira se nekaj novih možnosti z obnovitvijo železniške povezave do Romunije. Če bi prišlo do te rešitve, je  vprašanje, če bo v to privolila Rusija. Ker Rusijo vojna vsak dan stane 500 mio dolarjev, bodo gotovo imeli interes stroške pokriti kar na mestu samem, najlažje z vojnimi dobički in krajo Ukrajinskega žita.

Tik pred žetvijo pa jo je zagodlo še vreme. Skoraj povsod po Evropi kjer pridelujejo žita, že več kot teden pustoši zelo huda suša s temperaturami preko 40˝C. V Franciji je bila prvotna napoved za letino »dobro do zelo dobro«, a so jo zaradi suše znižali. Podobno je tudi v ZDA.

Dejstvo je, da tako Franciji kot ZDA – velikima pridelovalkama in izvoznicama  žit ustreza visoka cena …