Podcenjeno slovensko mleko
Frisland campina ena od največjih zadružnih mlekarn na svetu, s sedežem na Nizozemskem vsak mesec javno objavi zagotovljeno ceno za kilogram mleka. Za mesec julij 2022 tako velja cena 60 centov za kilogram, kar preračunano na liter znaša 61,8 centa na liter, ob pogoju dosežene kakovosti 3,57 % beljakovin, 4,42% tolšče in 4,53 % laktoze in letni količini 875.000 litrov oddanega mleka. V to mlekarno oddaja mleko kar 15.700 kmetov iz Nizozemske, Belgije in severne Nemčije. Količina odkupljenega mleka jim je v letu 2021 padla za 3 %.
Frisland campina ima 10.500 kmetov članov, ter zaposluje 22.300 delavcev. V letu 2021 so ustvarili 172 mio evrov čistega dobička. Največ dobička ustvarijo z mlečnimi napitki in svežimi siri, kjer ima ima vodilno vlogo mozarela. Svoje izdelke izvažajo v 100 držav, v zadnjem času zelo povečujejo izvoz na Kitajsko in Afriko.
Zakaj je lahko mleko tako dobro plačano? Za obvladovanje tako velikega sistema je potrebno imeti odlično organizacijo, popolnoma avtomatizirano proizvodnjo in biti vpet v svetovni trg z mlečnimi izdelki. Naše tri mlekarne, kakor tudi kmetije, se težko primerjajo z Nizozemskimi razmerami. Razlika med odkupnima cenama pa zelo boli, Nizozemski kmet dobi za liter mleka kar 32 % višjo ceno.
Ob dejstvu, da ima slovenski kmet v povprečju bistveno slabše razmere za prirejo mleka in da so naše črede petkrat manjše, bi morala biti odkupna cena pri nas višja kot tam zgoraj.
Če bodo na Nizozemskem kmetje, zaradi naravo varstvenih zahtev morali zmanjševati svoje črede, bo mleka še manj in cena bo le še višja.
60 € na kravo molznico je namenila država kot spodbudo kmetom pri veliki krizi, kar predstavlja pri mlečnosti 8.000 litrov na kravo in 42 centih odkupne cene za liter mleka le 0,75 centa spodbude na liter mleka ali 1,7% »dviga cene«.
Država bi se morala zavedati, v kolikor kmetje ne bodo imeli normalnih pogojev gospodarjenja, bo v naslednjih leti prišlo do velikega osipa kmetij, na udaru bodo predvsem področja z omejenimi dejavniki. Poleg nizkih odkupnih cen bo dodaten razlog za opuščanje kmetovanja tudi trg delovne sile, ki mladim ponuja zaposlitev. Število brezposelnih v Sloveniji je na najnižji točki v zadnjih 30 letih.