Primer kmetije Pustotnik lepo ponazarja usmeritve Strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027, ki z različnimi intervencijami podpira tehnološki razvoj in digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, hkrati pa spodbuja tudi pravočasen prenos kmetij na mlajšo generacijo ter njihov nadaljnji razvoj.

Na eni najbolj znanih sirarskih kmetij, kmetiji Pustotnik, se je zgodil uspešen prenos znanja in odgovornosti na mlajšo generacijo. Kar sta zasnovala oče Milan in mati Žuža, zdaj uspešno nadaljuje mlada generacija. Vsi otroci so bili že od rosnih let vpeti v delo na kmetiji. Skrb za prirejo mleka je tako že pred več kot desetimi leti prevzel sin Niko. Vsi nasledniki so povezani s kmetijstvom; obe sestri, Katarina in Beti, opravljata delo na področju promocije in prodaje, brat Benjamin pa je našel svojo poslovno pot v sirarstvu v sosednji Avstriji. Vse je okužil vonj po mleku in siru.

POGLEJTE KRATKO VIDEO PREDSTAVITEV KMETIJE PUSTOTNIK.

Ob prevzemu odgovornosti za hlev, krave molznice, travnike in polja se je mladi prevzemnik srečal z velikim izzivom. Hlev za 25 krav molznic in mlado živino, eden od prvih hlevov s prosto rejo v Poljanski dolini, zgrajen pred 40 leti, ni več ustrezal sedanjim standardom. Čreda se je povečala, prav tako se je v teh letih povečal tudi okvir živali, tako da so postala vsa ležišča za krave prekratka. Stari hlev je imel še pomanjkljivost v slepi široki krmilni mizi, tako da je bilo krmo težko dostavljati.

SKP 2023–2027 vključuje tudi intervencijo Medgeneracijski prenos znanja IRP30, ki spodbuja prenos praktičnega znanja in dolgoletnih izkušenj s starejšega nosilca kmetije na mladega prevzemnika.

GRADITI ALI OBNAVLJATI?

Rešitev za živali so potrebovali hitro, proces pridobivanja dokumentacije in priprava finančnega načrta pa lahko vzameta dalj časa. Na dvorišču so zgradili nadstreške za mlado plemensko živino in teleta ter s tem pridobili nekaj površin v hlevu za krave. Krmilna miza je bila delno spremenjena v nova ležišča, delno pa v ožja krmilna korita. Na tak način lahko hlev danes sprejme skoraj enkrat več živali kot pred obnovo. Ob tem pa je bilo treba temeljito spremeniti način distribucije krme v krmilne jasli in tudi njeno pripravo. Prehrana je bila prej organizirana tako, da so vsako krmo pokladali posebej, danes pa se enkrat na dan v stacionarnem mešalnem boksu pripravi krmna mešanica. Tako pripravljena krma se prek krmilnega robota osemkrat na dan zapelje do krmilnih jasli. Pripravljena in dobro zmešana krma potuje najprej iz mešalnega boksa prek tekočega traku v zalogovnik krmilnega robota, ta pa jo nato prek stranskega izmeta nasuje v jasli. Izkazalo se je, da večkratno dostavljanje krme v jasli povečuje ješčnost krav. Zalogovnik krmilnega robota potuje po tračnicah, ki so obešene pod stropom.

Hlev za mlado živino in presušene krave

Upravljanje krmilnega robota je v celoti digitalizirano prek aplikacije na pametnem telefonu. Ob našem obisku smo želeli videti, kako sistem deluje, zato ga je gospodar zagnal kar z nekaj pritiski na telefonu. Pred vsako dostavo krme se vsebina mešalnega boksa dobro premeša. Sistem sicer sam še ne zazna, kdaj so krmilne jasli prazne, a je upravljanje prek aplikacije zelo enostavno. V njej se določita količina krme v kilogramih in terminski načrt dostave. Na dan potuje do jasli 1,2 tone krme.

PREHRANA KRAV PRILAGOJENA SIRARNI

Drugi del družine na kmetiji Pustotnik se ukvarja s sirarstvom. Bili so med prvimi, ki so orali ledino kmečkega sirarstva v Sloveniji. Pri tem so vedno uporabljali domače kravje mleko, ovčje in kozje pa so kupovali pri drugih kmetih. Prav za kmetije, ki prirejo mleka nadgrajujejo z njegovo predelavo, je med intervencijami SKP 2023–2027 zanimiva tudi intervencija Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo IRP 35, ki podpira naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov ter uvajanje sodobnih in digitalnih tehnologij.

Ker mlečna predelava zahteva konstantno kakovost mleka, uporabljajo vse leto enak način krmljenja. Osnovni voluminozni del predstavlja travna silaža z višjo vsebnostjo suhe snovi. Koruzne silaže ne uporabljajo. Obroku dodajajo še suho lucerno, žita, beljakovinske dodatke in minerale. Izračun krmnega obroka opravlja zunanji svetovalec. Pri vsakem krmnem obroku na kmetiji redno spremljajo tudi cene vseh krmnih komponent. Presenetil nas je tudi gospodar Niko, ki je dejal, da dobra travna silaža, ki jo hranijo v balah, zavitih v folijo, ni poceni; pravzaprav so hranila iz nje dražja kot v drugi krmi. Ker potrebujejo v krmnem obroku za krave 75 % suhe snovi, bi bilo zelo težko pripraviti skoraj suho silažo v koritastem silosu. Suha krma živalim onemogoča tudi prekomerno prebiranje.

Priprava krme v mešalnem boksu

MLEČNOST V VELIKI RASTI

Obnovljen hlev, več prostora za živali, boljša klima, molzni in krmilni robot ter vedno aktualen optimalni krmni obrok so dvignili mlečnost s 6600 litrov na 10.500 litrov na laktacijo. Po besedah gospodarja imajo pred seboj še veliko ciljev, v prihodnje pa se bosta mlečnost in kakovost mleka še dvigovali. Vsak kmet lahko vedno skrbi za genetski napredek črede že samo z odbiro živali, tako da bo produktivnost živali čim bolj izenačena. Vse krave pojedo približno enako količino potrebnih hranil, zato je normalno pričakovati, da bodo tudi po prireji mleka skoraj enake. Kmetija Pustotnik sama vzreja plemenski podmladek, v poletnem času pa so telice vedno na poletni paši v hribih. V tem primeru se lahko ob zadostnem lastnem remontu telic hitro zamenjajo ne samo stare in bolne krave, temveč tudi tiste, ki po produktivnosti negativno odstopajo od povprečja.

Mlada teleta so ves čas v zunanjih boksih. Pri začetni vzreji vedno uporabljajo domače mleko, ki se je izkazalo za boljše od nadomestka. Na tak način tudi lažje uporabijo mleko, ki po strogih kriterijih sirarne ni primerno za predelavo. Moška teleta pri teži 80 kilogramov vedno odprodajo. Na trgu se pozna pomanjkanje telet za nadaljnjo rejo. Pred leti so morali prodajo oglaševati, danes pa kupci ves čas sprašujejo, kdaj bodo teleta na razpolago.

MLEČNI ROBOT ALI MOLZIŠČE?

V hlevu trenutno molzejo 40 krav, kar je po besedah gospodarja s stališča ekonomike premalo. Molzni robot pri tem številu krav ni polno izkoriščen. Zelo hitro bi lahko enako število krav molzli v molzišču ribja kost 2 × 6 ter pri tem prihranili več kot 100.000 evrov. Seveda pa prehod na molznega robota pomeni prehod na višjo raven kakovosti reje. Z robotom se pridobi več pomembnih informacij o kakovosti mleka in zdravstvenem stanju živali, večkratni obisk krav v robotu pa pomeni tudi višjo mlečnost.

Zaslon molznega robota

V Izraelu so že v 80. letih prejšnjega stoletja molzli trikrat na dan in tako povečali mlečnost za 10 %. Pri Pustotnikovih krave v povprečju obiščejo molznega robota 3,2-krat na dan, kar je nekaj več kot pri drugih rejcih. Pogostejši obiski molznih robotov so v rejah z več mladimi kravami.

Intervencija Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev IRP 02, kmetijam odpira možnosti za posodobitev proizvodnje, uvajanje sodobnih tehnologij in digitalnih rešitev ter učinkovitejše delo in višjo produktivnost.

Molzni robot prinaša rejcu koristne vsakodnevne podatke.

PREHRANSKI SVETOVALEC

Mladi gospodar Niko je pred tremi leti na predavanju spoznal svetovalca za prehrano krav, s katerim si je želel sodelovati. A odgovora, da je svetovalec pripravljen delati z njim, ni dobil takoj. Šele po nekaj mesecih se mu je oglasil, ko je bil v bližini njihove kmetije. Opravil je ogled živali in hleva, na oko ocenil tudi kakovost krme ter mu čez en mesec potrdil pripravljenost za sodelovanje. Odnos z njim zdaj poteka profesionalno. Vsak mesec svetovalec potrebuje rezultate mlečne kontrole »A«, saj ta vsebuje več podatkov, kot bi jih lahko dobil iz molznega robota. Kadar se v prehrani krav zamenja šarža travne silaže, jo je treba natančno in zelo široko analizirati. Vzorec krme vzame gospodar sam in ga shrani v vrečko, ki jo vakuumsko zapre. Po opravljeni analizi svetovalec predlaga spremembo krmnega obroka.

Krmilni robot polni jasli.

Na vprašanje, kako poteka njun odnos, gospodar pove, da je svetovalec resen in strog ter pričakuje, da se njegova navodila upoštevajo. Svetovalec pričakuje, da se bo kakovost prireje mleka dvigovala, to pa je mogoče le ob upoštevanju navodil. Stroški svetovanja so tako upravičeni le, če so doseženi cilji. Svetovalec ne prodaja nobenih prehranskih dodatkov, opravlja le funkcijo svetovanja in kontrole. Sodelovanje poteka skoraj tako kot v šoli, kjer se strog učitelj predaja svojemu poklicu ter pričakuje posluh in marljive učence.

Po vsakem ogledu hleva oz. enkrat na mesec gospodar prejme poročilo z nalogami. Pri pregledu hleva se analizira blato živali, s poudarkom na preostanku hranljivih snovi.

Kmetija Pustotnik, prvak med sirarji, je s prenosom mlečne prireje na mladega prevzemnika naredila velik korak naprej tako v kakovosti reje kot v mlečnosti. Vsak hlev, ki dosega mlečnost, višjo od 10.000 litrov na laktacijo, sporoča, da tu gospodari kmet, ki razume krave. Toda to še ni vrh. Tudi pri nas obstajajo reje s povprečjem 14.000 litrov na laktacijo, dolgoživostjo in ne predrago opremo, tako da izzivov ne sme manjkati.

Z razvojem kmetije so pri Pustotnikovih veliko investirali tudi v predelavo. Začetek sirarske dejavnosti je potekal najprej v loncu na štedilniku, sledil je sirarski kotel, nato pa današnja moderna sirarska oprema. Bili so med prvimi v Sloveniji, ki so se lotili kmečkega sirarstva, najprej z izobraževanjem v Švici, potem pa se je oče Milan aktivno vključil v vodenje združenja kmečkih sirarjev. Rezultat njegovega dela je viden v dobrem osnovnem pravilniku za kmečke sirarje, ki kmetom omogoča drugačno in boljšo kakovost domačih sirov. V teh začetnih časih so imeli Pustotnikovi kar nekaj težav z lokalno kmetijsko zadrugo. Ko je ta izvedela, da so začeli izdelovati domači sir, jim je prekinila pogodbo za odkup mleka. To je predstavljalo dodatno težavo, kam z viškom mleka, a hkrati tudi dodatno spodbudo, da poti nazaj ni več. Takratni direktor kmetijske zadruge jim je pogojeval odkup celotnega mleka ali nič. Zadruga je v njihovi dejavnosti videla konkurenco, zato jo je želela zatreti v kali. Danes kmetijske zadruge v svojih trgovinah prodajajo izdelke svojih članov in v teh končnih prehranskih izdelkih vidijo prednost pred večjimi trgovskimi sistemi.

Večjo produktivnost kmetij danes vse bolj omogočajo sodobne tehnologije in digitalne rešitve, njihovo uvajanje SKP 2023–2027 podpira z intervencijo Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev IRP 02. Kmetija Pustotnik je v vsej svoji zgodovini lep primer, kako so z razvojem kmetijske in predelovalne dejavnosti odprli več delovnih mest, kot bi si pred 40 leti zelo težko predstavljali. Digitalizacija, ki jo pri tem uporablja kmetija, je ključna za ohranjanje kakovosti in količine prireje ter predelave mleka.

Generacijski prenovi slovenskih kmetij je namenjena intervencija Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov IRP24, ki mladim kmetom pomaga pri prevzemu kmetijskega gospodarstva in nadaljevanju kmetijske dejavnosti.

Žal mladi prevzemnik Niko pred leti zaradi napake pri oddaji vloge te spodbude ni pridobil, je pa bil deležen drugih spodbud. Niko je kmetijo prevzel zelo mlad, pri 25 letih. Njegov oče Milan pa je bil še hitrejši, saj je kmetijo prevzel, ko je imel le 22 let. V tistih časih je bilo to zelo nenavadno, a je očitno oče Martin že veliko let pred skupno kmetijsko politiko dobro vedel, da pravi razvoj na kmetiji predstavljajo mlada delovna sila, njihove ideje in strast do kmetovanja.

ZAČETKI SIRARNE

Da imajo pri Pustotniku izvrsten sir, se je hitro razvedelo med ljudmi. Mimo Gorenje vasi so se na delo v Ljubljano vozili ljudje iz severne Primorske. To so bile njihove prve stranke. Poznal se je vpliv Italije, saj so že takrat cenili kakovosten sir iz surovega mleka. To je drugačen sir od industrijskega, to je sir s karakterjem, takšnega pa takrat na našem trgu ni bilo. Vedno več ljudi se je ustavljalo na njihovem dvorišču tik ob glavni cesti, odprli so tudi trgovino na tržnici, kjer je bila vrsta kupcev vedno daljša. Tako se je rodil sir Pustotnik, ki ga poznajo že tudi prek slovenskih meja.

Novo poglavje Pustotnikove sirarske zgodbe je bila možnost prodaje na pokriti tržnici na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Po osamosvojitvi se je glavna ljubljanska tržnica precej spraznila, zato so jim ponudili prodajni prostor. Ljubljančanom so ponudili dve vrsti sira. Od tu naprej se je predelava mleka razvijala po načelu povpraševanja. Razvili so nove izdelke, skuto, smetano, jogurte, kajmak, in kmalu so imeli vse, kar so stranke iskale.

SIRA KOSEC IN KOZOVČ

Prvi Pustotnikov sir je bil Kosec, narejen po recepturi za planšarski sir. To je svež, rahlo pikanten sir, ki zori od tri do štiri mesece. Na največjem svetovnem ocenjevanju sirov World Cheese Awards je bil že dvakrat nagrajen s srebrnim odličjem. Z dvema srebrnima odličjema in enim bronastim z istega ocenjevanja se ponaša tudi njihov najbolj prodajani sir Kozovč, ki je izdelan iz mešanice kozjega in ovčjega mleka. Ta daje siru poln in intenziven vonj ter nežno pikanten okus. Dlje ko zori, močnejša in intenzivnejša postajata okus in aroma tega sirnega posebneža.

S prodajo sirov v prestolnici sirarstvo pri Pustotnikovih ni bilo več le »priboljšek«, temveč je postalo resen posel. Čredo so povečevali, presegli so magično mejo 1000 litrov mleka na dan, ponudbo izdelkov pa razširili na več kot 60. Poleg kravjega mleka so začeli predelovati tudi ovčje in kozje mleko. Še vedno so ena redkih sirarn v Evropi, ki predeluje vse tri vrste mleka. Ker drobnice nimajo, ovčje in kozje mleko odkupujejo. Sodelujejo s petimi kmetijami, iščejo pa partnersko ovčerejsko kmetijo, saj ovčjega mleka primanjkuje. Zveri so zdesetkale črede in ljudje izgubljajo voljo do reje drobnice.

Neposredna prodaja je bila zanje vedno najpomembnejša. Radi gredo med ljudi, zato še vedno prodajajo na tržnicah, sejmih in prireditvah. Na tržni dan se razkropijo vsak na svoj konec Slovenije.

KAKO NAPREJ?

Čeprav gospodar Niko še ni dopolnil 40 let, ima med svojimi otroki že ogledanega bodočega prevzemnika. Če bo vse po sreči, bosta čez nekaj let začela s skupnim delom in ko bo »mladič« pripravljen, bo lahko prevzel štafetno palico. Na kmetiji Pustotnik že danes razmišljajo, v kaj bo treba še investirati, saj bodo potrebovali nov, večji hlev na novi lokaciji.

Ste se kdaj vprašali, katere so najboljše slovenske kmetije? Marjan Simčič, Aleš Kristančič in Milan Brence – Pustotnik imajo nekaj skupnega – kmetije so prevzeli že v rosnih dvajsetih letih. Danes mladim, ki se odločajo za to pomembno življenjsko in poslovno pot, pri prevzemu in nadaljnjem razvoju kmetije pomaga tudi intervencija SKP IRP24.