Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila prošnjo za finančno pomoč kmetom zaradi skokovite rasti cen kmetijskega repromateriala. Odgovor ministrstva? Pomoči ne bo – razmere naj bi zgolj »pozorno spremljali«. V času, ko se kmetje pripravljajo na spomladansko setev, takšno stališče zveni kot hladen tuš.

Medtem so se na Hrvaškem odzvali bistveno bolj odločno. Vlada je kmetom namenila 20 milijonov evrov izredne pomoči za pripravo na setev in sajenje, z jasnim ciljem: ohraniti domačo pridelavo hrane in ublažiti pritisk rastočih stroškov.

Ti stroški niso zanemarljivi. Na Hrvaškem beležijo:

rast cen mineralnih gnojil za 20–25 %,

goriva za 10–15 %,

semena in sadik za 6 %,

zaščitnih sredstev kar za 30 %.

Podpora je usmerjena v manjše kmete, ki obdelujejo do 20 hektarjev:

100 evrov na hektar za prvih 10 hektarjev,

50 evrov na hektar za naslednjih 10 hektarjev.

Poleg tega so uvedli še šestmesečni moratorij na plačilo obresti za določene kredite HBOR in HAMAG-BICRO.

Razlika v odzivu je očitna: medtem ko Hrvaška kmete konkretno podpira, Slovenija za zdaj ostaja pri spremljanju razmer. Ali bo to dovolj v času, ko so vložki vse dražji, pridelava pa vse bolj tvegana?

Nekako tako, kot smo brali že v povesti Martin Krpan: pri nas pa – minister Gregor pa nič.

Fotografija: Shutterstock