Evropska unija v okviru Skupne kmetijske politike vse več pozornosti namenja prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam.

Intervencija Ekološko kmetovanje IRP 19 znotraj SKP ne pomeni zgolj podpore ekološki pridelavi, temveč tudi pomemben korak k bolj odpornemu, trajnostnemu in podnebno prilagojenemu kmetijstvu.

Spremljanje vremena danes ni več le spremljanje napovedi. Predstavlja strateško orodje za odločanje, ki kmetom omogoča učinkovitejše upravljanje naravnih virov, zmanjševanje tveganj ter dolgoročno ohranjanje konkurenčnosti in trajnostne naravnanosti kmetijske dejavnosti.

Intervencija KOPOP Podnebne spremembe IRP18.01 spodbuja izvajanje kmetijskih praks, ki prispevajo k zmanjševanju vplivov kmetijstva na podnebje in boljši prilagoditvi podnebnim spremembam. Podpora je namenjena rejcem goveda, prašičev, ovc in koz, ki izvajajo izboljšano kakovost krme ter načrtno krmljenje živali z namenom zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in učinkovitejše rabe hranil.

Od vremenskih podatkov do premišljenih odločitev na kmetiji

Junij predstavlja eno najpomembnejših obdobij v letnem ciklu kmetijske pridelave. Vegetacija dosega intenzivno fazo razvoja, na travinju potekajo prve košnje, poljščine prehajajo v ključne razvojne stadije, sadjarske in vinogradniške kulture pa zahtevajo natančno spremljanje zdravstvenega stanja in rastnih razmer. V tem obdobju lahko že manjša odstopanja vremenskih razmer pomembno vplivajo na pridelek, njegovo kakovost ter ekonomsko uspešnost kmetijskega gospodarstva.

Podnebne spremembe v zadnjih desetletjih dodatno povečujejo pomen pravočasnega spremljanja vremena. Analize kažejo, da se v Sloveniji povečujeta tako pogostost kot intenzivnost vremenskih ekstremov. Kmetijstvo se vse pogosteje sooča z vročinskimi valovi, krajevnimi neurji, točo, intenzivnimi padavinskimi dogodki in daljšimi obdobji suše. Poleg neposredne škode na posevkih takšne razmere vplivajo tudi na rodovitnost tal, dostopnost vode, pojav rastlinskih bolezni in škodljivcev ter na organizacijo kmetijskih opravil.

V takšnem okolju spremljanje vremena ni več zgolj podporna dejavnost, temveč postaja pomemben element strateškega upravljanja kmetijskega gospodarstva in obvladovanja tveganj pridelave.

Agrometeorološki podatki kot podpora odločanju

Sodobno kmetijstvo temelji na vse večji uporabi podatkov za sprejemanje odločitev. Med najpomembnejšimi viri informacij so meteorološki in agrometeorološki podatki, ki omogočajo boljše načrtovanje tehnoloških ukrepov ter zmanjšujejo negotovost pri vsakodnevnem upravljanju pridelave.

Za učinkovito spremljanje razmer je priporočljivo redno spremljanje:

temperature zraka in tal,

relativne zračne vlage,

hitrosti in smeri vetra,

vsebnosti vode v tleh,

evapotranspiracije (skupna izguba vode iz tal in rastlin v ozračje),

vremenskih opozoril pred neurji, točo in močnimi vetrovi,

agrometeoroloških napovedi za razvoj bolezni in škodljivcev.

Posebno pomembna je interpretacija teh podatkov v povezavi z razvojnimi fazami posameznih kultur. Enaka količina padavin lahko namreč v različnih fenoloških obdobjih (razvojne stopnje rastlin skozi rastno sezono) povzroči povsem različne posledice za pridelek. Zato sodobni sistemi za podporo odločanju vse pogosteje združujejo meteorološke podatke z modeli rasti rastlin, vodno bilanco tal ter prognostičnimi modeli za pojav bolezni.

V Sloveniji predstavljajo pomemben vir informacij podatki Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), mreže lokalnih vremenskih postaj in specializirani agrometeorološki sistemi, ki omogočajo spremljanje razmer skoraj v realnem času.

Vremenske informacije kot ključni dejavnik uspešnosti

Pomen spremljanja vremena je še posebej izrazit v sistemih ekološkega kmetijstva. Ekološka pridelava temelji na preventivnem pristopu k upravljanju pridelovalnih sistemov, kjer je cilj ohranjanje naravnega ravnovesja med tlemi, rastlinami in okoljem.

S celostnim pristopom k trajnostni pridelavi hrane intervencija Ekološko kmetovanje IRP 19 spodbuja naravi prijazne prakse na slovenskih kmetijah.

Ker uporaba sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev v ekološki pridelavi ni dovoljena, je pravočasno prepoznavanje tveganj za pojav bolezni in škodljivcev eden temeljnih dejavnikov uspešne pridelave. Številne glivične bolezni so neposredno povezane s temperaturo, trajanjem omočenosti listov in zračno vlago, zato meteorološki podatki omogočajo zgodnje opozarjanje in izvajanje preventivnih ukrepov.

Poleg varstva rastlin vremenske informacije pomembno vplivajo tudi na:

načrtovanje mehanskega zatiranja plevelov,

določanje optimalnega časa košnje travinja,

organizacijo spravila krme,

upravljanje namakalnih sistemov,

preprečevanje zbitosti tal zaradi prekomerne vlažnosti,

ohranjanje talne strukture in biološke aktivnosti tal.

Prav zaradi tesne povezanosti med vremenskimi razmerami in ekološkimi procesi lahko kakovostne agrometeorološke informacije pomembno prispevajo k stabilnosti pridelave in večji odpornosti ekoloških kmetij na podnebna tveganja.

Podnebne spremembe spreminjajo način upravljanja kmetij

Raziskave kažejo, da bodo podnebni scenariji za območje Slovenije v prihodnjih desetletjih prinašali višje temperature, večjo pogostost sušnih obdobij in izrazitejšo nestanovitnost padavin.

Takšne spremembe zahtevajo prehod od tradicionalnega odzivanja na vremenske dogodke k proaktivnemu upravljanju tveganj. Ključno vlogo pri tem imajo digitalizacija kmetijstva, uporaba meteoroloških podatkov, sistemi zgodnjega opozarjanja ter vključevanje agrometeoroloških informacij v vsakodnevne odločitve na kmetiji.

Kmetijska gospodarstva, ki sistematično spremljajo vremenske razmere in svoje odločitve prilagajajo dejanskim razmeram na terenu, praviloma lažje obvladujejo tveganja pridelave, zmanjšujejo stroške ter predvsem dosegajo stabilnejše pridelke.