Generacijska pomladitev slovenskega kmetijstva ni le vprašanje tega, kdo bo v prihodnje zapisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva. Uspešen prevzem kmetije pomeni tudi prenos znanja, izkušenj in številnih praktičnih veščin, ki jih ni mogoče pridobiti zgolj s formalnim izobraževanjem.

Prav temu je s podporo Skupne kmetijske politike 2023-2027 namenjena intervencija Medgeneracijski prenos znanja IRP30, ki se lahko pomembno dopolnjuje tudi z intervencijo Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev IRP02.

Mladi kmetje danes praviloma vstopajo v kmetijstvo z več formalnega znanja in digitalnimi kompetencami, hkrati pa prevzemajo gospodarstva, na katerih se je praktično znanje oblikovalo desetletja. Poznavanje posameznih zemljišč, živali, lokalnih vremenskih posebnosti, strojev, organizacije dela in trga je kapital, ki ga ni mogoče preprosto nadomestiti s tehnologijo.

Intervencija Medgeneracijski prenos znanja IRP30 zato omogoča, da prenosnik tudi po prenosu lastništva in vodenja kmetije svoje izkušnje načrtno predaja mlademu prevzemniku. Prenos znanja je strukturiran: obsega najmanj 15 ur mesečno oziroma skupaj 324 ur na leto, vključuje pa praktične prikaze, trženjske aktivnosti, podporo pri izvajanju poslovnega načrta, reševanje konkretnih težav in administrativna opravila.

Toda generacijski prevzem je pogosto tudi trenutek, ko se začne kmetija intenzivneje posodabljati. Tu se pomen medgeneracijskega prenosa znanja povezuje z intervencijo Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev IRP02, ki spodbuja naložbe v večjo produktivnost in tehnološki razvoj kmetijskih gospodarstev, vključno z njihovo digitalizacijo. Sodobni stroji, avtomatizacija, precizno kmetijstvo, senzorji in različne digitalne rešitve lahko kmetu omogočijo učinkovitejšo uporabo proizvodnih virov, boljši pregled nad proizvodnjo in kakovostnejše odločanje.

Od tradicije do sodobne kmetije

Prav povezovanje obeh svetov je lahko ena največjih priložnosti ob prevzemu kmetije. Starejši kmet denimo iz izkušenj dobro ve, kako se posamezna njiva odziva v sušnem letu, mladi prevzemnik pa lahko to znanje dopolni s podatki vremenskih postaj, satelitskimi posnetki in sistemi preciznega kmetovanja. Podobno se lahko dolgoletno poznavanje živali poveže z digitalnim spremljanjem njihovega zdravja, aktivnosti ali proizvodnih rezultatov.

Medgeneracijski prenos zato ni nujno enosmeren. Starejša generacija mladi predaja izkušnje in praktično znanje, mlada pa lahko na kmetijo prinese nove tehnologije, digitalna orodja, sodobnejše načine trženja in drugačne pristope k upravljanju. Intervencija Medgeneracijski prenos znanja IRP30 tako pomaga ohraniti dragoceno znanje, intervencija Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev IRP02 pa ustvarja možnosti, da se to znanje nadgradi z naložbami in tehnološkim razvojem.

Znanje, inovacije in pogum za naprej

Takšno povezovanje je pomembno tudi zato, ker digitalizacija sama po sebi še ne zagotavlja uspeha. Nakup sodobne tehnologije mora izhajati iz dejanskih potreb posamezne kmetije. Prav dolgoletne izkušnje prenosnika lahko mlademu kmetu pomagajo presoditi, kje bodo nova oprema, avtomatizacija ali digitalne rešitve prinesle največ koristi.

Generacijska pomladitev slovenskega kmetijstva zato ne pomeni prekinitve s preteklostjo, temveč priložnost za njeno nadgradnjo. Ko se znanje starejših, podjetnost mladih ter možnosti, ki jih kot del Skupne kmetijske politike 2023–2027 ponujata intervenciji IRP30 in IRP02, povežejo z digitalizacijo in tehnološkim razvojem, nastajajo temelji za konkurenčnejše, odpornejše in sodobnejše slovenske kmetije.

Izkoristite ponujene priložnosti, gradite na trdnih temeljih in soustvarjajte prihodnost slovenskega kmetijstva.