Na kmetiji je bila dobra odločitev vedno povezana z opazovanjem. Kdaj je pravi trenutek za delo na njivi, katera žival se vede drugače, koliko vode potrebuje posevek in kdaj razmere zahtevajo ukrepanje? Dolgo so odgovore prinašale predvsem izkušnje, danes pa jim vse pogosteje dodajamo podatke.

Ta razvoj spodbuja tudi Skupna kmetijska politika 2023-2027 z intervencijo Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev (IRP02).

Toda tehnologija sama še ne prinese boljše odločitve. Pomembno je, kako jo kmet uporabi v praksi.

Ko spremembo zaznamo prej

Vzemimo primer mlečne reje. Sprememba aktivnosti krave je lahko prvi znak pojatve ali zdravstvene težave, še preden jo rejec zazna ob običajnem pregledu črede. Senzor na živali lahko gibanje in druge kazalnike spremlja ves dan ter rejca opozori na odstopanje. Ne postavi diagnoze in ne nadomesti njegovega znanja. Omogoči pa mu, da pozornost pravočasno usmeri k živali, ki jo potrebuje.

Prav v tem je bistvo digitalizacije kmetijstva. Ne gre toliko za to, da bi računalnik prevzel odločanje, temveč da kmet med množico vsakodnevnih opravil prej dobi informacijo, ki je pomembna.

Vsak del njive ni enak

Podoben premik se dogaja pri rastlinski pridelavi. Njiva, ki je na prvi pogled enotna, ima lahko precej različne lastnosti tal in potrebe rastlin. Pri klasičnem pristopu celotno površino pogosto obravnavamo podobno. Precizno kmetijstvo pa omogoča, da se na podlagi podatkov posameznim delom površine prilagodijo setev, gnojenje ali drugi ukrepi.

Cilj ni zgolj večji pridelek. Pomembna je tudi učinkovitejša uporaba tistega, kar za kmetijo predstavlja pomemben strošek – goriva, gnojil, vode in časa. Natančnejše gospodarjenje lahko tako združuje gospodarski in okoljski interes: uporabiti toliko, kolikor je potrebno, in tam, kjer je potrebno.

Tehnologija mora reševati ovire in težave

Prav takšne (zgoraj navedene) razvojne korake podpira tudi intervencija IRP02.

Namenjena je: (1) povečanju produktivnosti kmetijskih gospodarstev in učinkovitejši kmetijski pridelavi, (2) uvajanju sodobnih tehnologij in posodobitvi kmetijske mehanizacije ter opreme, (3) digitalizaciji kmetijstva z uporabo pametnih tehnologij, senzorjev in digitalnih rešitev, (4) zmanjšanju stroškov in optimizaciji dela ter učinkovitejši rabi virov, (5) krepitvi konkurenčnosti in odpornosti kmetijskih gospodarstev.

Toda digitalizacije ne gre razumeti kot nakup nove tehnologije zgolj zato, ker je zanjo mogoče pridobiti podporo. Njena prava vrednost se pokaže šele, ko rešuje jasno prepoznan problem na kmetiji oz. kmetijskem gospodarstvu.

To je lahko pomanjkanje delovne sile, previsoka poraba vhodnih sredstev, potreba po natančnejšem spremljanju proizvodnje ali želja, da gospodar tudi ob večjem obsegu dela ohrani dober pregled nad dogajanjem. Pri presoji naložbe zato ni najpomembnejše vprašanje, kako sodobna je določena rešitev, ampak kaj bo kmetija z njeno uporabo pridobila.

📢 Novi razpis IRP02 za naložbe v produktivnost, tehnološki razvoj in digitalizacijo kmetijskih gospodarstev za zdaj še nima potrjenega datuma objave za leto 2027.

Mladi med izkušnjami in podatki

Pri mladih prevzemnikih je ta premik še posebej zanimiv. Prevzemajo gospodarstva, na katerih so se znanje, način dela in izkušnje gradili desetletja. Poznavanje zemlje, živali in lokalnih razmer je kapital, ki ga ne more nadomestiti noben računalniški program.

Mlajša generacija pa temu dodaja drugačen odnos do podatkov in tehnologije. Njena naloga zato ni zavreči načina dela prejšnjih generacij, temveč prepoznati, kje ga je mogoče nadgraditi.

Digitalizacija je lahko prav most med obema svetovoma. Izkušnja kmetu pove, kaj mora opazovati, tehnologija pa mu lahko pomaga, da spremembo zazna prej, jo izmeri in spremlja skozi daljše obdobje.

Od podatka do boljše odločitve

Količina podatkov sama po sebi še ne zagotavlja uspešnejšega kmetovanja. Njihova vrednost nastane šele takrat, ko jih znamo pravilno razložiti in uporabiti pri delu.

Digitalna kmetija prihodnosti zato verjetno ne bo tista z največ senzorji, aplikacijami in zasloni. Uspešnejša bo tista, ki bo znala izkušnje prejšnjih generacij povezati z novimi možnostmi ter pravi podatek ob pravem času spremeniti v dobro odločitev.