Utapljanje v mleku

3 septembra, 2026
0
0

Največjih 20 mlekarn  je v letu 2025  ustvarilo 230 milijard evrov  letnih prihodkov.  Prvo mesto po prometu je z naskokom, pri prometu 35 milijard   evrov  zadržal  francoski Lactalis.  V zadnjem  letu je prvih dvajset mlekarn povečalo svoj obseg poslovanja za 5,4%, med temi je kar  10 evropskih  velikih mlekarn. Podatki o uspešnosti celotne mlečne branže so povzeti po poročilu Rabo Banke, le ta pa  kot poznavalec   obseg poslovanja  ocenjuje. Za posamezne koncerne podatki niso javno dostopni, saj so  le te v privatni lasti.

Na trgu se dogajajo velike spremembe

Lactalis je v zadnjem obdobju prevzel del  Novo zelandske Fontere, kar je povečalo njegov letni promet za 3 milijarde evrov, poleg tega je  v ZDA od    General Mills prevzel proizvajalca jogurtov.

Danska zadružna mlekarna Arla je z združitvijo   z DMK  postala četrta največja mlekarna na svetu tako,  da na lestvici največjih DMK ne obstaja več.  Istočasno je postala Arla  največje zadružno podjetje na svetu z 20 milijardami evri  letnega prometa.   Združitev je potekala preko obeh zadružnih skupščin, ki sta potrdila  pripojitev.  Nova večja Arla posluje v letošnjem letu »odlično«, saj so povečali dobiček za 35% na 213 milijonov evrov.  Ob tem pa je kmetom  padla odkupna cena na 40,7 centa za kilogram.  Skupna letna količina predelanega mleka znaša 20 milijard kilogramov  mleka. In kaj pomeni izkazan dobiček proti odkupni ceni?  Kmetje dobijo poplačilo  na odkupno ceno v višini enega centa, kar predstavlja  za mlekarno 200 milijonski  strošek.  

Dokaz, da gre v mlečni branži  zares na trdo je tudi dejstvo,  če bi pri Arli   na letnem nivoju v povprečju  povečali  odkupno ceno za kilogram mleka  samo  za 3 cente,  bi poslovali z izgubo. Tri cente več na količino 20 milijard kilogramov mleka predstavlja 600 milijonov evrov dodatnih stroškov.

Tudi vodilna nizozemska zadružna mlekarna Frisland Campina  poizkuša povečati svoj mlečni volumen z  združitvijo z dosti manjšo belgijsko  mlekarno Milcobel. Prav Frisland Campina   je  v letu 2024 želela združitev z Arlo, a je njeni kmetje  pri tem  niso podprli. Takrat so zlobni jeziki komentirali dano košarico, kot ne združljivost danskega in nizozemskega karakterja. 

 Pri Frisland Campini  se pozna  letos  slabše leto, tako so imeli v lanskem prvem polletju na kilogram odkupljenega mleka 1,5 evra prometa, letos pa dosegajo le 1,25 evra. Pri nas so Ljubljanske mlekarne v imele v letu 2024   to razmerje 1,1, Pomurske mlekarne v letu 2025  0,88, Mlekarna Celeja  pa 1,05.   Prav to razmerje kaže koliko dodane vrednosti znajo  ustvariti v posamezni mlekarni.

Cene v Evropi so  v letošnjem letu  padle v povprečju za 18%, padec beležijo tudi drugod po svetu, le da je ta znatno nižji, v ZDA  za 7 % in na Kitajskem 1,5 %.  Mlekarne povsod po svetu mrzlično  čistijo svoje prodajne programe, kar ne prinaša dovolj dodane vrednosti se opušča, vpeljuje se proizvodnja  beljakovin, posebnih sirov in izdelki za funkcionalno prehrano.