Poletni vročinski valovi in dolgotrajna obdobja brez padavin postajajo vse pogostejši spremljevalci tudi slovenskega kmetijstva. Suša povzroča vse več težav pri pridelavi poljščin, vrtnin, sadja in grozdja, zato postaja prilagajanje na podnebne spremembe ena prednostnih nalog sodobnega kmetijstva. Med rešitvami, ki dolgoročno povečujejo odpornost pridelave, pomembno mesto zavzema ekološko kmetijstvo.

Pri soočanju z vse pogostejšimi poletnimi vročinskimi valovi ima v okviru Skupne kmetijske politike 2023-2027 pomembno vlogo ukrep Ekološko kmetijstvo (IRP19), saj spodbuja pridelovalne prakse, ki prispevajo k ohranjanju rodovitnosti tal, večji biotski raznovrstnosti in trajnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri. Prav kombinacija zdravih tal, učinkovite rabe vode in premišljenih naložb bo odločala o tem, kako uspešno se bodo kmetje prilagodili vse bolj nepredvidljivemu podnebju.

Zdrava tla zadržijo več vode

Temelj uspešnega prilagajanja so rodovitna in biološko aktivna tla. Tla z višjo vsebnostjo organske snovi lahko zadržijo precej več vode, zato rastline lažje preživijo daljša obdobja brez padavin. Organska snov deluje kot naravni rezervoar, ki vpija deževnico in jo rastlinam postopoma vrača, ko jo najbolj potrebujejo.

Prav zato ekološki kmetje veliko pozornosti namenjajo uporabi komposta, hlevskega gnoja, zelenemu gnojenju ter raznolikemu kolobarju. Pomemben ukrep je tudi zastiranje tal z organskim materialom, ki zmanjšuje izhlapevanje vode, preprečuje pregrevanje tal in omejuje rast plevelov. Takšne prakse izboljšujejo strukturo tal in povečujejo njihovo odpornost na vse pogostejše vremenske skrajnosti.

Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da brez učinkovitega gospodarjenja z vodo v prihodnje marsikje ne bo šlo. Zato Strateški načrt SKP 2023–2027 podpira tudi ukrep Tehnološke posodobitve namakalnih sistemov (IRP14) , ki so namenjeni več uporabnikom. Namen ukrepa je posodobiti obstoječe namakalne sisteme, zmanjšati porabo vode ter zagotoviti njeno učinkovitejšo rabo, kar bo ob vse pogostejših sušah postajalo neizogibno.

Trajni nasadi med najbolj ogroženimi

Posebej ranljivi ob pomanjkanju vode so trajni nasadi. Sadovnjaki, vinogradi in oljčniki lahko posledice sušnih let občutijo še več sezon zapored. Okvir SKP vključuje tudi ukrep Naložbe v prilagoditev na podnebne razmere pri trajnih nasadih (IRP16), ki spodbuja vlaganja v večjo odpornost trajnih nasadov na sušo, vročinske valove in druge podnebne vplive.

Ob vse pogostejših sušah postaja jasno, da so rodovitna tla in skrbno gospodarjenje z naravnimi viri najboljša naložba za stabilno in uspešno kmetijsko pridelavo.